| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Izolacija nanoceluloze iz biološkega materiala
Urša Stradovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Nanoceluloza je za večino ljudi še ne poznan material, kljub temu da so ga že odkrili v prejšnjem stoletju. Nanocelulozo bi lahko poimenovali kot material prihodnosti. Je produkt, ki je narejen iz celuloze oziroma iz materialov, ki jih najdemo v naravi. Izkoristimo jo lahko v številnih aplikacijah, saj z dodatkom nanoceluloze izboljšamo lastnosti materialov. Glavni namen diplomskega dela je pridobiti nanocelulozo iz nizkocenovnih materialov ter pridobiti podatke o materialih, iz katerih nanoceluloze še niso izolirali. Nanocelulozo smo izolirali iz štirih različnih materialov: ciprese, praproti, pušpana in storža. Naša želja je pridobiti nanokristalinično celulozo. V diplomski nalogi je prikazan kemijski postopek izdelave nanoceluloze, pri katerem smo materiale namakali v vodnih raztopinah NaOH, H2O2, HCl in H2SO4 pri povišani temperaturi in pridobili nanovlakna. Posušene vzorce smo analizirali s karakterizacijskimi metodami (določevanje vsebnosti vlage in pepela, rentgentska praškovna difrakcija (XRD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR) in vrstični elektronski mikroskop (SEM)). Z določevanjem vsebnosti vlage smo ugotovili, da so posušeni vzorci vsebovali vezano vlago. Rezultati vsebnosti pepela pa so pokazali, da so vzorci vsebovali mineralne snovi, ker se te med sežigom niso uničile, saj predstavljajo anorganske snovi, ki so odporne na visoke temperature. Rezultati XRD analize so pokazali, da je imela praprot najvišji indeks kristaliničnosti. Pri FTIR analizi smo dobili zelo podobne spektre za vse štiri materiale. S SEM analizo smo dobili vpogled v strukturo nanoceluloze.
Ključne besede: celuloza, nanoceluloza, hemiceluloza, izolacija, biološki material
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 1064; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici