| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
BISTVENO ZMANJŠANO PRIŠTEVNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ
Mateja Plajnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Bistveno zmanjšana prištevnost pomeni takšno psihično stanje storilca kaznivega dejanja, ki jo večina kazenskih zakonodaj, tudi slovenska, šteje za pomembno okoliščino izvršenega kaznivega dejanja. Le-to stanje lahko vpliva na krivdo v dveh smereh, in sicer, tako da krivdo zmanjšuje (ko je storilcu kaznivega dejanja bilo bistveno oteženo spoštovanje zakonskih norm) ali pa jo celo utrjuje (ko prevladajo druge okoliščine izvršenega kaznivega dejanja, ki povečujejo krivdo ali ko govorimo o actio libera in causa). Bistveno zmanjšano prištevni storilci se štejejo za prištevne in se jim tako izreče obsodilna sodba. Da lahko govorimo o bistveno zmanjšani prištevnosti, morajo biti pri storilcu izpolnjeni določeni biološki in psihološki pogoji. T.i. biološki pogoji, ki pa po svojem izvoru niti niso nujno biološki (so lahko na primer tudi privzgojeni), povzročijo posledice na intelektualni ali voluntativni komponenti (na vsaj eni izmed njiju ali na obeh hkrati) storilčevega odzivanja, tako da so le-te bistveno zmanjšane oziroma omejene. To pomeni, da je storilčeva sposobnost razumeti pomen svojega dejanja oziroma sposobnost imeti lastno ravnanje v oblasti zmanjšana do te mere, da bi moral za dosego ravni, ki se pričakuje od povprečnega, zdravorazumskega, normalnega posameznika, vložiti veliko več napora. To dejstvo je tudi vzrok, zakaj bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu omiliti kazen. Ker pa bi storilec v takšnem psihičnem stanju še vedno lahko, če bi le vložil več mentalnega in voljnega napora, ravnal v skladu z zakonskim predpisi, ga je potrebno vseeno šteti za krivega (seveda ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev kaznivosti) in mu izreči obsodilno sodbo. Slovenski Kazenski zakonik pa ne uzakonja obvezne omilitve kazni, ampak daje zgolj to možnost, ki pa se presoja od primera do primera. Zakon daje tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov, saj gre pri bistveno zmanjšano prištevnih storilcih pogosto za nevarne storilce oziroma storilce s posebnimi značilnostmi. Že biološki pogoji (duševne motnje, manjrazvitosti) lahko v posameznih primerih pokažejo na umestnost uporabe ukrepa psihiatričnega zdravljenja. Pojem prištevnosti in posledično tudi bistveno zmanjšane prištevnosti je pravne narave in z njim lahko operira le sodišče. Ker pa le-to ni usposobljeno in posledično tudi ni pristojno za presojanje o storilčevem duševnem, psihičnem stanju, je nujno sodelovanje s strokovnjaki s psihiatričnega področja. Tako se, v primeru, ko se pojavi dvom o storilčevem stanju duha v času izvršitve kaznivega dejanja, k sodelovanju pritegne izvedenec psihiater. Iz njegovega izvedeniškega mnenja mora izhajati ugotovitev ali je storilec v času izvršitve kaznivega dejanja lahko razumel pomen svojega ravnanja in/ali je le-to lahko imel v oblasti. Sodnikova naloga pa je, da se vrednostno opredeli, seveda ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin kaznivega dejanja, ter poda končno oceno o storilčevi prištevnosti in posledično tudi o njegovi krivdi, ter da ne nazadnje izreče tudi sodbo.
Ključne besede: omilitev kazni, varnostni ukrepi, izvedenec psihiater, biološki in psihološki pogoji, voluntativna in intelektualna komponenta.
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 3378; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (723,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici