| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1270; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

2.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2363; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študija
Maja Anderlič, 2012, diplomsko delo

Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij. V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline. S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2364; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
5.
Preiskovanje bioloških sledi človeškega izvora : diplomsko delo
Polona Sklepič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kriminalistika, forenzika, biološke sledi, kri, DNK, dokazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.03.2011; Ogledov: 2526; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (832,81 KB)

6.
DNK dokazovanje skozi čas : diplomsko delo
Uroš Veselič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: forenzika, kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, DNK, biološke sledi, dokazi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.08.2010; Ogledov: 3340; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (502,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici