| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološka aktivnost naravnih ekstraktov iz začimb
Vito Prša, 2020, diplomsko delo

Opis: Promoviranje zdravega načina življenja je privedlo do tega, da čedalje več ljudi preprečuje oz. zdravi bolezni po naravni poti. V večini primerov za to uporabljajo rastline in začimbe. Namen diplomske naloge je bil, ugotoviti biološko aktivnost ekstraktov iz treh različnih začimb: kumine, čilija ter cimeta. Za separacijo biološko aktivnih komponent smo izvajali Soxhlet in konvencionalno ekstrakcijo, z različnimi topili ob različnih pogojih. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo spektrofotometričnih metod določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov, antioksidativno, antiinflamatorno ter antihiperglikemično aktivnost. Najvišji izkoristek smo dosegli pri konvencionalni ekstrakciji, kjer smo kot topilo uporabljali 50% vodno raztopino acetona. Prav tako smo ugotovili, da izkoristek narašča s temperaturo premosorazmerno. Vsebnost totalnih fenolov je najvišja v ekstraktu cimeta, ki smo ga dobili s Soxhlet ekstrakcijo. Najvišjo vsebnost totalnih flavonoidov smo zabeležili v ekstraktih kumine, in sicer pri 60°C ter s 50% vodno raztopino acetona kot topilom. Najbolj antioksidativno so delovali ekstrakti cimeta, najvišja vrednost je bila zabeležena v čistovodnem ekstraktu pri 60°C. Antiinflamatorna aktivnost je bila najvišja pri kumini, pri 40°C, kjer smo kot topilo uporabili čisti aceton. Ugotovili smo, da je antihiperglikemična aktivnost najvišja pri cimetovem ekstraktu, kjer smo pri 80°C kot topilo uporabili čisto vodo. Z diplomskim delom smo potrdili, da so izbrane začimbe res biološko aktivne in pozitivno vplivajo na zdravje človeka.
Ključne besede: ekstrakcija, biološka aktivnost, cimet, kumina, čili
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Vrednotenje učinkovitosti biosušenja v mehansko-biološki obdelavi odpadkov na rcero celje
Anja Štorek, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi današnjega hitrega tempa življenja in vseh ugodnosti, ki jih imamo, nastaja vse več odpadkov. Proizvedemo jih ob vsakodnevnih dejavnostih, v službi, doma, v kmetijstvu in podobno. Problematiko kopičenja odpadkov rešujemo s preprečevanjem odpadkov na mestu izvora ali ponovno uporabo, recikliranjem oziroma kompostiranjem, predelavo odpadkov tako, da iz njih dobimo energijo, v najslabšem primeru pa z odlaganjem na odlagališčih. Pri ravnanju z odpadki poznamo več metod obdelave odpadkov. V diplomskem delu se bomo osredotočili na mehansko biološko obdelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Na podlagi opravljenih analiz bomo raziskali, kaj se dogaja v 14-dnevnem procesu v biostabilizacijski hali.
Ključne besede: : mehansko-biološka obdelava odpadkov, biološka obdelava, sušenje, vlaga, TOC, žarilna izguba, stabiliziran material, mešani komunalni odpadki
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov iz paradižnika (Solanum lycopersicum)
David Hvalec, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Ključne besede: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

4.
Analiza bioloških poti povezanih z odgovorom na biološko terapijo pri bolnikih z multiplo sklerozo z uporabo orodij genske ontologije
Suzana Stokić, 2019, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je najbolj pogosta kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema. Epidemiološki podatki kažejo, da tako genetski kot tudi okoljski dejavniki prispevajo k tveganju za razvoj MS. Zdravljenje se navadno začne z biološkimi zdravili interferoni beta (INF-beta) in glatiramer acetat (GA). Iz literature je razvidno, da 30-50 % bolnikov ne odgovarja na terapijo prvega reda, na kar vplivajo tudi razlike v genetski variabilnosti med posamezniki. Zato je zelo pomembno identificirati biooznačevalce, s katerimi bi lahko napovedali odziv na terapijo še pred zdravljenjem ter s tem zmanjšali stranske učinke in dosegli maksimalno učinkovitost in varnost v zgodnji fazi bolezni. V tem magistrskem delu smo želeli s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk ter z ustreznimi bioinformatskimi orodji in orodji genske ontologije raziskati farmakogenomiko MS, na podlagi pridobljenih podatkov predpostaviti molekularno biološko pot odziva na farmakološko zdravljenje ter poiskati skupne biološke mehanizme, ki napovedujejo najboljši odziv na zdravljenje MS. Pri zdravljenju z INF-beta so se pokazale kot pomembne biološke poti signalna pot interferona tipa 1, celični odgovor na interferon tipa 1 ter odgovor na interferon tipa 1, kar je smiselno glede na samo zdravilo, vendar smo opazili, da te poti vključujejo le malo genov, ki bi lahko sodelovali pri odzivu. Pri zdravljenju z GA pa so ključne biološke poti imunski odziv, proces imunskega sistema ter citokine signalne poti. Gene povezane z odzivom na zdravljenje smo povezali v mrežo, s katero smo dobili vpogled v proteinsko povezavo med posameznimi geni. Iz mrež je razvidno veliko več povezav kot smo pričakovali, kar pomeni, da imajo proteini več interakcij sami med seboj kot bi to pričakovali od naključnega seta. Poleg tega so geni, povezani z odzivom na zdravljene z določenim biološkim zdravilom, prav tako vključeni še v druge biološke poti povezane s sami imunskim sistemom in njegovo kompleksnostjo.
Ključne besede: multipla skleroza, zdravljenje MS, biološka zdravila, INF-beta, GA, humana monoklona protitelesa, genska ontologija, GWA študije
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 591; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

5.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Ključne besede: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Ekstrakcija komponent iz semen navadne ajde (Fagopyrum esculentum)
Zala Štukovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Za izolacijo biološko aktivnih komponent uporabljamo postopek ekstrakcije. Namen je bil ugotoviti kako izbira topila in procesni pogoji vplivajo na kvaliteto oziroma na sestavo ekstrakta pridobljenega iz navadne ajde (Fagopyrum esculentum). Pri eksperimentalnem delu smo uporabili konvencionalne in superkritične metode ekstrakcije. Izvedli pa smo tudi ekstrakcijo polisaharidov. Pridobljenim ekstraktom smo določevali vsebnost prostih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo in vsebnost proteinov z Bradfordovo metodo ter antioksidativno aktivnost ekstraktov z uporabo 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH*) prostega radikala. Izvedli smo tudi analize LC-MS/MS in določili vsebnost taninov. Najvišji izkoristek smo pridobili z ekstrakcijo po Soxhletu z uporabo topil petroleter in heksan. Ugotovili smo, da v našem primeru masni izkoristek ekstrakcije ne narašča v smeri rasti polarnosti topil. Razlog je v visoki vsebnosti nepolarnih komponent v semenih navadne ajde. Na izkoristek je vplivala tudi višja temperatura pri ekstrakciji. Najvišjo vsebnost prostih ogljikovih hidratov smo zasledili pri ekstraktu, kjer smo ekstrahirali polisaharide in pri nepredelanem materialu. Ugotovili smo tudi, da največ proteinov vsebuje ekstrakt, pridobljen s superkritično ekstrakcijo, najmanj pa sam material. Najvišji % inhibiranega DPPH sta vsebovala ekstrakta, kjer smo kot topilo uporabili metanol in metodo po Soxhletu ter ultrazvočno ekstrakcijo. Ugotovili smo, da temperatura ne vpliva bistveno na antioksidativno aktivnost. Izvedli smo analizo taninov v naših vzorcih z LC-MS/MS. Hidrolizirajoči tanini so bili prisotni samo v metanolnih in etanolnih ekstraktih. Od teh smo identificirali le elagno in galno kislino, ki smo ju tudi kvantificirali. Zaključimo lahko, da je velik delež spojin v ajdi nepolarne narave, ter da njihova topnost narašča z naraščujočo temperaturo. Ajda je kvalitetno živilo s številnimi pozitivnimi učinki na zdravje, saj vsebuje veliko biološko aktivnih snovi, ki smo jih tudi dokazali.
Ključne besede: Fagopyrum esculentum, ekstrakcija rastlinskih materialov, biološka aktivnost, organska topila, superkritična ekstrakcija, hidrolizirajoči tanini
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 709; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture
Roman Pogačnik, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Uporaba brezpilotnih letalnikov za zaščito kritične infrastrukture Varnost na svetu postaja vse večja dobrina, tudi tam, kjer še do včeraj to ni bilo pomembno. V preteklosti doseže naraven varnosti je danes lahko hitro izgubljena, če družba kot celota varnosti širšega pomena ne namenja dovolj pozornosti. Kritična infrastruktura (v nadaljevanju: KI) je ena izmed pridobitev človeštva in je lahko zelo ranljiva tarča, če je ne varujemo. Pojem kritična infrastruktura se s časom in razvojem spreminja: tako je danes nemogoče povsem zavarovati vse, kar je ali bi lahko bilo kritična infrastruktura. Pred desetletji bi med KI šteli samo največje infrastrukturne objekte, danes pa med KI štejemo tudi državno mejo, informacijsko tehnologijo in prometno infrastrukturo. Kako jo zavarovati, da ob morebitnem poškodovanju ali ogrožanju družba ne bi imela nepopravljivih posledic? Varovanje KI ni samo naloga državnih organov, ampak je tudi zasebnih lastnikov in upravljavcev. Med načine varovanja spada tudi uporaba daljinsko vodenih letalnikov, saj omogočajo cenejšo in bolj kontinuirano delovanje. Hkrati s tem ni ogroženo človeško življenja, saj izvidovanje z DVLS ne zahteva neposredne navzočnosti človeka na kraju ogrožanja. V nalogi prikazujemo del ponudbe DVLS na trgu, z dodatno opremo, potrebno za uspešno opravljanje nalog, in področje predpisov. Predstavljamo tudi področje predpisov in kategorizacije kritične infrastrukture. V zadnjem poglavju prikazujemo ekonomsko upravičenost delovanja z DVLS.
Ključne besede: daljinsko vodeni letalnik, kritična infrastruktura, razred MINI, predpisi, koristni tovor, daljinsko vodeni letalski sistemi, radiološko-kemično-biološka obramba.
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 786; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike
Anže Mlakar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ostrigarji spadajo med najbolj masovno gojene gobe na svetu. Odlikujejo jih enostavno gojenje, odlične kulinarične lastnosti in prebavljivost ter za gojitelja ugodna cena, ki jo dosegajo na trgu. Na zgrajeni mikrogobarni smo naredili poskus, s katerim smo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5). Rezultati raziskave kažejo, da v produktivnosti statistično značilnih razlik med izolatoma ni (povprečni pridelek 1.315 g; biološka učinkovitost 94 %). Rezultate, dobljene v poskusu, smo kot vhodne podatke uporabili pri različnih kalkulacijskih modelih (modeli 1 – 5). V modele kalkulacij skupnih stroškov smo vstavljali različne ekonomske parametre s ciljem oceniti ekonomsko upravičenost proizvodnje ostrigarjev in določiti njeno prelomno točko. Z upoštevanjem postopkov pridelave gob so se izboljšale tudi ocene analiziranih ekonomskih parametrov. Pri modelu 5 smo dosegli najboljše ocene ekonomskih parametrov (lastna cena, LC = 3,43 evrov; vrednost proizvodnje, VP = 445,45 evrov; finančni rezultat, FR = 199,04 evrov; koeficient ekonomičnosti, Ke = 1,81; prelomna točka proizvodnje, PTP = 30,8 kg), in sicer ob upoštevanju polne zasedenosti prostora, z uporabo polovične količine lastnega micelija (glede na model 1) in s spoštovanjem certificirane ekološke pridelave gob (višja cena). Simulacijski model 5 smo uporabili za oceno letnega denarnega toka (LTD), s pomočjo katerega smo ocenili tudi obdobje povratka investicije (PS = 4 mesece in 9 dni).
Ključne besede: gojenje ostrigarjev, ekonomska analiza, simulacijski modeli, biološka učinkovitost.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 508; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1019,33 KB)

9.
Vpliv ekstrakcijskega medija na kvaliteto ekstrakta iz gobe Hericium erinaceus
Eva Krajnčan, 2017, diplomsko delo

Opis: Ekstrakcijski postopki so že od nekdaj učinkoviti za industrijo, predvsem živilsko, saj omogočajo relativno hitro in učinkovito izolacijo bioaktivnih komponent. Vedno večjo pozornost v svetu pridobivajo tudi različna prehranska dopolnila, zato smo si izbrali atraktivno in okusno medicinsko gobo Hericium erinaceus. S pomočjo konvencionalne oziroma klasične ekstrakcije in ultrazvočne ekstrakcije, ki smo ju izvajali pri različnih temperaturah, smo pridobili različne ekstrakte omenjene gobe. Uporabljali smo topila etanol in metanol ter ugotavljali, kako izbira topila in temperatura obratovanja vplivata na kvaliteto ekstrakta. Izvedli smo tudi ekstrakcijo polisaharidov, kjer smo kot ekstrakcijski medij uporabili vodo. Sledila je analiza vzorcev s spektrofotometrijo, kjer smo določali vsebnost totalnih fenolov ter antioksidativno aktivnost, izraženo kot procent inhibicije. Ugotovili smo, da na masni izkoristek in izolacijo biološko aktivnih komponent poleg gostote topila vplivata tudi polarnost in temperatura topila, pri kateri izvajamo ekstrakcijo. Bolj polarno je topilo, večja je vsebnost totalnih fenolov ter večji je procent inhibicije.
Ključne besede: izolacija, biološka aktivnost, organska topila, UV ekstrakcija, prosti radikali, Hericium erinaceus.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

10.
Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Andrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Ključne besede: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 927; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (124,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici