1. Analiza prevlek, pripravljenih na osnovi elektropredenja in 3D-tiskanjaMihela Mihelič, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti postopek oblaganja na nosilca iz nerjavnega medicinskega jekla AISI 316LVM in na zlitino Ti90Al6V4, kot modelov za kolčne proteze. Z uporabo dveh naprednih tehnik na področju biomedicinskega inženirstva, elektropredenjem in 3D-tiskanjem, smo funkcionalizirali nosilce z biokompatibilnimi prevlekami z vgrajeno zdravilno učinkovino (ZU) klindamicin.
Ključne besede: klindamicin, elektropredenje, 3D-tiskanje, kolčne proteze, biokompatibilnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1128; Prenosov: 145
 Celotno besedilo (2,77 MB) |
2. ANALIZA SISTEMOV ZA DOSTAVO ZDRAVILNIH UČINKOVIN IZ MEDICINSKIH IMPLANTATOVMarko Žižek, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen postopek oblaganja medicinskega nerjavnega jekla AISI 316 LVM, iz katerega so narejeni protetični implantati, kot so umetni kolki, kolena in podobno. Zaščitne obloge so večslojne, vmes pa so sloji zdravilne učinkovine. Ta se sprošča v mediju, ki je podoben človeškim tekočinam. S pomočjo študij korozije, sproščanja in biokompatibilnosti želimo spoznati možnost uporabe takega materiala v ortopedski medicini, kjer bi se protibolečinska zdravilna učinkovina sproščala direktno, na samem mestu posega. S tem bi bilo možno doseči bolj učinkovito zdravljenje, saj bi dostava zdravilne učinkovine bila ciljana, hkrati pa bi se izboljšala kvaliteta življenja bolnika po prebujanju. Slednje bi bila tudi dobra podlaga za nadaljnje uspešno zdravljenje, saj vemo, da se manj boleče okrevanje povezuje tudi z izboljšanim celjenjem ran. Vgrajena protibolečinska učinkovina iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID) ima tudi protivnetni učinek, ki v začetni fazi po vgradnji implantata lahko prepreči njegovo zavrnitev s strani telesa. Rezultati študije korozije z elektrokemijskimi metodami kažejo pri vseh obloženih modelih odsotnost difuzije in povečanje korozijske upornosti glede na neobložen vzorec. Iz rezultatov in vitro sproščanja je razvidno, da sproščanje v vseh sistemih poteka po istem mehanizmu v treh stopnjah: pospešeno sproščanje, hitro sproščanje in zelo počasno sproščanje. Večina zdravilne učinkovine se sprosti že v prvih 360 minutah, ne glede na koncentracijo, kar omogoča ciljano odmerjanje. V testiranju biokompatibilnosti smo odkrili tudi, da takšne obloge niso samo biokompatibilne, ampak tudi spodbujajo rast osteoblastnih celic, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše okrevanje.
Ključne besede: nerjavno jeklo AISI 316LVM, pasivacija, diklofenak, hitozan, večslojne prevleke, oblaganje z vrtenjem, korozija, in vitro sproščanje, biokompatibilnost
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 2827; Prenosov: 264
Celotno besedilo (4,52 MB) |
3. Notranja oksidacija mikrolegiranega zlata za medicinske aplikacijeTjaša Zupančič Hartner, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je obravnavana problematike izdelave mikrolegiranega disperzijsko utrjenega zlata z disperzijo oksidov (La2O3), redko zemeljskega elementa (La) s procesom notranje oksidacije ter študija biokompatibilnosti materiala.. V prvem delu raziskav smo izdelali zlitino Au – 0,5 ut.% La, s postopkom klasičnega litja. Rezultati karakterizacije so pokazali, da že zelo majhna količina mikrolegirnega elementa lantana v zlati zlitini, povzroči tvorbo intermetane faze Au6La, ki pomembno izboljša mehanske lastnosti mikrolegiranega zlata, v primerjavi s čistim zlatom. V drugem delu smo s tehnologijo hitrega strjevanja in valjanja, izdelali trakove z metastabilno mikrostrukturo. S hitrim strjevanjem zlitine Au - 0,5 ut.% La smo dosegli spremembo morfologije strjevanja. Mikrostruktura hitro strjenih trakov sestoji iz zelo finih zrn αAu, s premerom do nekaj mikrometrov ter homogeno razporejeno intermetalno fazo (Au6La), po celotnem preseku traku. Izmerjena trdota trakov je pokazala, da se je v primerjavi z litim stanjem, trdota povečala za skoraj 20 %. Valjane trakove smo rekristalizacijsko žarili in ugotovili, da že majhen dodatek 0,5 % La, zvišuje temperaturo rekristalizacije do 200 K in povzroči rekristalizacijski zastoj. Karakterizacija materiala, je pokazala, da intermetalna faza Au6La v valjanih trakovih tvori neprekinjeno mrežo po mejah zrn, ki dodatno niža hitrost rekristalizacije. Sledila je notranja oksidacija zlitine v litem, valjanem in hitro strjenem stanju. Rezultati notranje oksidacije zlitine v litem ter valjanem stanju so pokazale, da proces notranje oksidacije poteče le po mejah kristalnih zrn z oksidacijo lantana iz intermetalne faze (Au6La). Med tem ko notranja oksidacija hitro strjenih trakov poteče s oksidacijo lantana iz trdne raztopine in tvorbo CNO ter delno po mejah zrn s oksidacijo lantana iz intermetalne faze (Au6La) . Na osnovi rezultatov smo identificirali mehanizem notranje oksidacije in postavili model notranje oksidacije zlitine Au- 0,5 ut.% La, ki rezultira v disperzijskem utrjanju mikrolegirane zlate zlitine v površinskem sloju, kljub temu, da je topnost kisika v kristalni mreži zlata zelo majhna. V zaključni fazi smo potrdili, da je material Au-0,5 ut.% La biokompatibilen, kar daje možnost njegove uporabe v obliki tankih nanosov na medicinske implantate.
Ključne besede: notranja oksidacija, zlato, zlitine zlato-lantan, biokompatibilnost zlato-lantan zlitin
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 2378; Prenosov: 167
Celotno besedilo (6,89 MB) |
4. |
5. Uporabnost nizkotlačnih postopkov preoblikovanja visokoodpornih termoplastovNina Šket, 2014, diplomsko delo Opis: V tej nalogi je predstavljen proces termofrmiranja, ki je zelo znan tehnološki postopek. V nalogi smo se opredelili na visokoodporni termoplast PEEK, ki bi ga s postopkom termoformiranja lahko preoblikovali ceneje in hitreje.
V prvem delu naloge je predstavljeno nekaj splošnih lastnosti plastičnih mas in postopkov preoblikovanja le-teh. V nadaljevanju je predstavljen sam postopek termoformiranja na splošno, najbolj osnovne lastnosti in karakteristike.
Drugi del naloge bolj podrobno predstavi material PEEK, ki pri nas še ni tako dostopen, zaradi visoke cene. Po lastnostih pa je eden izmed boljših termoplastov in kaže zelo visoko kombatibilnost, zato je zelo dober material za medicinske vsadke.
Ključne besede: postopki preoblikovanja, plastične mase, termoformiranje, visokoodporni termoplasti, PEEK, biokompatibilnost
Objavljeno v DKUM: 01.07.2014; Ogledov: 1614; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,71 MB) |
6. Študij postopka nanomodifikacije aktiviranih celuloznih vlakenAdrijana Šegula, 2012, magistrsko delo Opis: Vsako leto več milijonov ljudi trpi zaradi bolezni kosti, kot posledic travme, tumorja, zloma, ali napake. Kot alternativni pristop za zdravljenje poškodovanega kostnega tkiva se uporabljajo porozna ogrodja, ki vplivajo na pospešeno formiranje kosti iz okoljskega tkiva. Tako ogrodja imajo veliko prednost pred avtografti in alografti. V sedanjm času se veliko nanomaterialov uporablja v biomedicinskih raziskavah za različne namene. Zanimiva uporaba je posnemanje naravnega tkiva in priprava primarnega ekstracelularnega okolja za rast in razvoj celic znotraj biomimetičnega materiala. Hidroksiapatit je glavna anorganska sestavina kostnega tkiva in zato je primeren za pripravo kostnih nadomestnih tkiv, vendar potrebuje primerno ogrodje. Celuloza je široko uporaben in lahko dostopen polisaharid, ki se pogosto uporablja tudi na področju medicinskih tekstilij. Biokompatibilnost celuloze je dobro raziskana, njene mehanske lastnosti se dobro ujemajo z lastnostmi trdega in mehkega kostnega tkiva.
V okviru magistrske naloge smo pripravili biokompatibilen nanokompozit, tako da smo plast delcev hidroksiapatita oblikovali na tekstilni površini, ki mora prav tako zadovoljiti posebnim zahtevam medicinskih tekstilij. Uporabili smo regenerirana celulozna vlakna v obliki netkane tekstilije, ki smo jo pred postopkom nanomodifikacije še ustrezno predobdelali z namenom, da z aktivacijo vlaken zagotovimo pogoje za oblikovanje homogenih plasti delcev na površini vlaken. Vlakna smo alkalno in plazemsko predobdelali in proučili vpliv predobdelave na postopek oblikovanja nanoprevlek na vlaknih.
Ugotovili smo, da je aktivacija s plazmo dobra in ekološko prijazna alternativa predobdelavi z NaOH. Razporeditev in velikost delcev nanohidroksiapatita (nHA) na vlaknih, ki so bila predobdelana s plazmo je boljše v primerjavi z vlakni, ki so bila predobdelana z NaOH. Slaba lastnost je, da postopek vpliva na mehanske lastnosti materiala.
Ključne besede: Kostni tkivni inženiring, celuloza, hidroksiapatit, biokompatibilnost, plazma, NaOH
Objavljeno v DKUM: 19.09.2012; Ogledov: 2489; Prenosov: 341
Celotno besedilo (3,16 MB) |
