| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korozijska hitrost biokompatibilnih kovinskih materialov z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini
Jernej Gaberc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo korozijske hitrosti biokompatibilnih kovinskih materialov, super nerjavnega jekla AISI 316L in titanove zlitine Ti90Al6V4, z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini. Vzorca teh dveh zlitin smo pri konstantni temperaturi, 37°C, imeli potopljene v umetno slino in druge medije, ki so vsebovali naraščajoče koncentracije fluoridnih in kloridnih ionov. Zadnji dve pripravljeni raztopini smo s HCl umerili na pH = 4,5, ker je to pH plaka. Meritve smo izvajali s pomočjo gravimetrične metode, predhodno pa smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Rezultati kažejo, da so izgube mas pri obeh materialih v umetni slini in raztopinah, katerim smo dodali samo agresivne ione iz NaCl in NaF zelo majhne, saj se spreminjajo šele na petem decimalnem mestu. Njihove korozijske hitrosti so bile tudi posledično nizke. Večinoma te na začetku naraščajo, po določenem času pa zaradi nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev padajo. Po dodatku HCl, kar je vplivalo na koncentracijo kloridnih ionov in spremembo pH na 4,5, je korozija titanove zlitine močno narasla. Korozijska hitrost je bila v primerjavi z ostalimi raztopinami neprimerljivo višja in tudi masa vzorca se je spreminjala že na tretjem decimalnem mestu. Korozijska hitrost nerjavnega jekla je v teh raztopinah tudi narasla, vendar manj kot za titanovo zlitino.
Ključne besede: korozijska hitrost, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine, agresivni ioni
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 413; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
KOROZIJA BIOKOMPATIBILNIH KOVIN IN ZLITIN V UMETNI SLINI
Peter Strmšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali korozijo biokompatibilnih kovin in zlitin v umetni slini. Pri tem smo preučevali super nerjavno jeklo AISI 316L ter titanovo zlitino Ti90Al6V4. Korozijo smo merili z gravimetrično metodo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi 37˚C potopljene v umetno slino pasivirali 24, 48 in 72 ur. Meritve smo ponovili tudi ob dodatku kislin, ki se zelo pogosto uporabljajo v prehrani in pijačah. Uporabili smo jabolčno kslino, vinsko kislino, mlečno kislino in ortofosforno kislino. Na podlagi pridobljenih meritev smo določili hitrost korozije. Ugotovili smo, da so bile izgube mase vzorcev zelo majhne v nekaterih primerih celo nične, kar doakzuje izredno dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov. Opazili smo tudi, da se korozijska hitrost materiala v danem mediju po določenem času prične zniževati, kar je posledica nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev, le- ta jih ščiti pred nadaljno korozijo.
Ključne besede: korozija, super nerjavno jeklo, titanove zlitine, organske kisline, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici