1. Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1094; Prenosov: 175
 Celotno besedilo (21,74 MB) |
2. |
3. Avtobiografija, potopis, avtobiografska potopisna in fiktivna proza Alme KarlinSilvija Borovnik, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Članek zvrstno opredeljuje literarno delo Alme Karlin, pisateljice iz Celja, ki je pisala v nemščini, bila v obdobju med obema svetovnima vojnama zelo znana in priljubljena avtorica, po drugi svetovni vojni pa v Jugoslaviji kot »nemška« zamolčana in zanikovana. V članku je njena proza razdeljena na avtobiografijo, potopis, avtobiografsko potopisno in fiktivno prozo. Proza Alme Karlin je bila dolgo literarnovedno neraziskana. V članku so analizirani njeni vzorčni primeri in uvrščeni v evropski kontekst. Alma Karlin je predstavljena kot dvojna, medkulturna, nemško-slovenska pisateljska identiteta.
Ključne besede: slovenska književnost, literarno delo, biografije, nemško-slovenska medkulturnost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 60
Celotno besedilo (462,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Zaslužni profesor dr. Borut Belec : pomen njegovega dela za razvoj mariborske in slovenske geografijeKarmen Kolnik, Eva Konečnik Kotnik, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Predstavitev profesionalne poti zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru dr. Boruta Belca in pomena njegovega dela za razvoj mariborske in slovenske geografije, pa tudi širše z mednarodno odmevnostjo le-tega, je po eni strani zaradi raznolikosti in bogastva njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela zahtevno, po drugi strani pa ob številnih preteklih zapisih njegove ustvarjalnosti tudi izziv, kako predočiti kaj novega. Pričujoči zapis je zato ne le prikaz bibliografskih informacij, temveč je ilustriran tudi z razmišljanji dr. Belca, ki so bila zapisana ob intervjuju z jubilantom sredi meseca oktobra 2015. V štirih tematskih sklopih (izobraževanje, kariera, raziskovanje in pedagoško delo) so med drugim tudi zaokrožene ugotovitve o njegovem delou in pomenu.
Ključne besede: geografija, bibliografije, biografije, intervju, Borut Belec
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1233; Prenosov: 62
Celotno besedilo (394,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Jože Tomažič: monografija. Ur. Dragica Haramija : Maribor: Litera, 2006. 260 str.Blanka Bošnjak, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, biografije, literarna zgodovina, pravljičarji
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1107; Prenosov: 108
Celotno besedilo (245,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
