1. Novejši trendi v geografskem raziskovanju prsti in rastlinstva v Sloveniji in v tujiniAna Vovk, 2003, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: V prispevku je prikazana geografska metodologija preučevanja prsti in vegetacije v slovenskih učbenikih, knjigah, atlasih in leksikonih ter učnih načrtih fakultetnih programov geografije. S pregledom teh virov želimo podati oceno, kaj, kako in s kakšnimi rezultati sta zastopani geografija prsti in vegetacije v slovenski geografiji in izven nje. Za lažjo primerjavo smo vključili trende geografskega raziskovanja prsti in vegetacije tudi v sosednjih državah. V tujini imajo specializirane revije in strokovna združenjaza razvoj na področju geografije prsti in rastlinstva. Pomembno je spoznanje, kako konkurenčno je naše znanje, v katero smer ga razvijamo in ter katero lastno raziskovalno metodologijo smo razvili v Sloveniji in jo tudi objavili v mednarodnih revijah.
Ključne besede: fizična geografija, biogeografija, pedogeografija, varstvo okolja, ekologija, šolska geografija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1145; Prenosov: 332
 Celotno besedilo (87,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Franc Lovrenčak: Osnove biogeografije : Ljubljana 2003: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 410 strani, ISBN 961-237-052-4Ana Vovk, 2004, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, geografija, biogeografija, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1577; Prenosov: 70
 Povezava na celotno besedilo |
3. Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia) : a draft history, mapping and nature-conservancy evaluationNina Šajna, Mitja Kaligarič, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: A draft history of the artificial Stjuža coastal lagoon was reconstructed on the basis of old maps (1804 and 1873); and compared with the present-day situation using GIS. The current data were simplified to obtain comparable caregories (landscape units) with old maps. The following major landscape units were distinguished: lagoon, salt marshes, mainland, brackish rivers and estuaries, ditches and canals, salt-pans, embankment, villages and roads. On current map, a total of 47 habitat types according to PHYSIS typology occurring in 206 polygons, which cover an area of 41.6 ha, were identified and described. Habitats with greater nature-conservancy value cover 26.7 ha of the total research area and constitute 40% of the polygons described. 55.6% of these belong to halophilous scrubs - Sarcocornetea fruticosi (= Arthrocnemetea fruticosi) - and 25.9% to annual salt pioneer sward communities, dominated by Salicornia europaea. Mediterranean salt swamps (Juncion maritimi) are present to a small extent only. It could be concluded that the artificial Stjuža lagoon, constructed for fish farming purposes, developed in habitat diverse coastal wetland area after partial abandonment.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, obalna laguna, habitatni tipi, kartiranje, obmorska mokrišča, Slovenija, botany, biogeography, vegetation, coastal lagoon, habitat types, Slovenia, mapping, wetlands
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1485; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
4. The harvestmen fauna (Arachnida: Opiliones) from the Sub Mediterranean region of Slovenia - IITone Novak, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: In the present paper, further findings of harvestmen in the Sub Mediterranean region of Slovenia are presented, and comments on some actual problems with the species are added. With the exception of the possible discovery of a troglobitic species in the region, all species living there have presumptively been recorded. With the exclusion of Trogulus gr. nepaeformis and T. gr. tricarinatus, where more species are expected, 34 species and one subspecies have been found in the region. About 20 opilionid species are typical of the region; the others occur in the marginal habitats bordering other zoogeographical regions.
Ključne besede: zoologija, biogeografija, pajkovci, suhe južine, Opiliones, Arachnida, suhe južine, Slovenija, submediteran, zoology, biogeography, Opiliones, arachnids, harvestmen, Slovenia, Sub Mediterranean
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1854; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo |
5. Notes on spermatophores in Cyphophthalmus duricorius Joseph (Arachnida: Opiliones: Sironidae)Tone Novak, 2005, kratki znanstveni prispevek Opis: The spermatophores in the sironid species Cyphophthalmus duricorius duricorius(Joseph, 1868) are presented. They were found in three females in Slovenia. The spermatophores consist of a bulb-like terminal portion, a tubular, and a basal portion, and are very similar to those in C. serbicus (Hadži, 1973).
Ključne besede: zoologija, biogeografija, pajkovci, Opiliones, Arachnida, Sironidae, spermatofor, Slovenija, zoology, biogeography, Opiliones, arachnids, Sironidae, Slovenia, spermatophore
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1401; Prenosov: 36
Povezava na celotno besedilo |
6. Is variety of species-rich semi-natural Mesobromion grasslands detectable with functional approach?Mitja Kaligarič, Nina Šajna, Sonja Škornik, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the study was to compare how the relevés of species-rich dry grasslands (classis Festuco-Brometea) in Central and Eastern Slovenia differ among each other on the basis of floristic composition and of 11 Plant Functional Traits (PFTs). On the basis of floristic structure and cover values, the relevés were classified in three well separated clusters. In the PCA ordination, the first axes suggested a gradient of soil pH, while the second, floristically based gradient, was interpreted as soil humidity. On the basis of selected traits, 3 PFTs were clustered, but not clearly interpreted. Despite differences in environmental parameters across Slovenia (climate, geographical position, altitude, soil conditions) and variety of land use disturbances - drivers of floristic variety, no discernible difference in vegetation structure in terms of selected plant traits were perceived by PCA ordination. It could be concluded that secondary dry grasslands share rather uniform functional types with not clearly detectable structural differences among them.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, travišča, suha travišča, rastlinski funkcionalni znaki, rastlinski funkcionalni tipi, Slovenija, funkcionalni pristopi, botany, biogeography, vegetation, grasslands, dry grasslands, plant functional traits, plant functional types, Slovenia, functional approaches
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1135; Prenosov: 41
Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. Filogeografija in populacijska biologija navadnega polha (Rodentia: Gliridae: Glis glis) na jadranskih otokihToni Koren, 2015, doktorska disertacija Opis: Navadni polh, Glis glis, je vrsta glodavca, ki je splošno razširjena v Evropi, severni Turčiji, na Kavkazu in v severnem Iranu. Areal vrste se večinoma prekriva z območjem listopadnega gozda. Polh je hibernator, občutljiv tako na klimatske kakor tudi druge okoljske dejavnike, zatorej je pomemben bioindikator okoljskih sprememb. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v biologijo otoške populacije navadnega polha in analizirati filogenetsko strukturo šestih otoških populacij v Jadranu. Zanimalo nas je ali so otoške populacije podvržene t.i otoškemu efektu. Za primerjavo smo uporabili podatke dolgoročnega monitoringa vrste na Kočevskem rogu. Grobe značilnosti populacij so bile zelo podobne, saj smo pri obeh opazili pojave absentizma, izpada razmnožavanja in zimske hibernacije. Populacija z otroka Cres kaže jasne znake otoškega efekta: višjo populacijsko gostoto, nižji reproduktivni vložek po posamezniku (vključujoč manjše velikosti legla) ter počasnejše pridobivanje teže pri juvenilnih primerkih. Opažene so bile manjše razlike med aktivno dobo, celotna telesna teža pa se med populacijama skoraj ni razlikovala. Pri filogenetskem delu raziskave smo analizirali strukturo jadranskih populacij navadnega polha, ki so bile ločene od celine po glacialni transgresiji pred približno 10 kya. Navadni polh je dobro vgnezden v širok arhepelaški biogeografski sistem, predvidoma zaradi svoje in-situ preživetja v času izolacije celotnega sistema. Če je temu tako, genetski profil otoških populacij ni bil izpostavljen učinku ozkega grla pred ≈2 kya, ter je tako obdržal genetsko diverziteto celine. Hipotezo smo preverili z analizo fragmenta gena za citokroma b pri 50 polhih s šestih otokov, 10 primerkih z vzhodnojadranskih polotokov (Istra in Pelješac), ene lokacije v Srbiji ter treh lokacij iz Makedonije. Dva nova haplotipa iz Makedonije sta sovpadala z makedonsko filogeografski linijo, medtem kot je preostalih 9 haplotipov tvorilo nepodprto podlinijo (Jadranska haplo-skupina) znotraj široko razširjene Evropske linije. Šest jadranskih haplotipov je bilo endemičnih za določen otok in samo en haplotip je bil prisoten tako na otoku kakor na celini. Zgolj 1-2 mutacijska koraka sta ločila endemične otoške haplotipe od Evropske linije. Predpostavljen časovni okvir ločitve (i.e. 2 kya) otoških populacij polha ne sovpada z okoljsko dinamiko Jadranske regije v času zadnjega glacialnega vrhunca.
Ključne besede: Glis glis, otoška biogeografija, otoški efekt, populacijska biologija, filogeografija, citokrom b
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1715; Prenosov: 230
Celotno besedilo (3,93 MB) |
