1. Unraveling the antibiofilm activity of a new nanogold resin for dentures and epithesisVera Ivanović, Danica Popović Antić, Sanja Petrović, Rebeka Rudolf, Peter Majerič, Miloš Lazarević, Igor Djordjević, Vojkan Lazić, Milena Radunović, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Dentures and epitheses are mostly made from poly(methyl methacrylate) (PMMA), which
does not show antimicrobial properties. They present reservoirs of microorganisms grown in
biofilms. The aim of this study is to prepare a PMMA enriched with gold nanoparticles (AuNPs)-
PMMA/AuNPs and the examination of its physical, mechanical and antimicrobial properties. The
AuNPS were synthetized from HAuCl4 using the ultrasonic spray pyrolysis method with lyophilization. The PMMA/AuNP samples were compared to PMMA samples. Density was measured by
pycnometer. Microhardness was evaluated using the Vickers hardness test. Monomicrobial biofilm
formation (Streptococcus mitis, Candida albicans, Staphylococcus aureus and Escherichia coli) was measured by colony-forming units (CFUs) and MTT test and visualized by SEM. AuNP release was
measured indirectly (the CFUs of the medium around the sample). The density and microhardness
of the PMMA/AuNPs were similar to those of the PMMA. CFU and MTT values for the biofilms
formed on the PMMA for each of the tested species were higher than those of the biofilms formed on
the PMMA/AuNPs. The CFUs of the medium around the sample were similar for both materials.
PMMA/AuNPs showed a significant reduction in the monomicrobial biofilms of all tested species.
AuNPs are not released from PMMA/AuNPs. Density, indirect measurement of residual monomer
and dentures weight were similar between PMMA and PMMA/AuNPs. Microhardness, as a measure
of the wear resistance, was also similar between tested discs.
Ključne besede: PMMA, gold nanoparticles (AuNPs), biofilm, antibiofilm effect
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (4,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Genetic diversity of exopolysaccharides from acetic acid bacteria isolates originating from apple cider vinegarsTadeja Vajdič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Acetic acid bacteria (AAB) produce acetic acid but are also gaining importance as safe microorganisms for producing extracellular polysaccharides (EPSs). The best-known homopolysaccharides among them are cellulose and levan. In addition, acetic acid bacteria also produce heteropolysaccharides, water-soluble acetans. Isolates from the broth of organic and conventional apple cider vinegar production were screened for biofilm production. Phenotypic and genomic diversity of EPS-producing isolates was assessed. The diversity of phenotypically different EPSs of apple cider vinegar isolates was investigated at the gene level for the following novel strains:
Komagataeibacter (K.) melomenusus SI3083, K. oboediens SI3053, K. pomaceti SI3133, and Gluconacetobacter (Ga.) entanii SI2084. Strain K. melomenusus SI3083 possesses cellulose operons bcs1, bcs2, and bcs4 together with the type I acetan cluster in the absence of the levan operon, strain K. oboediens SI3053 has the operons bcs1, bcs2, bcs3, and bcs4, the levan operon, and the acetan cluster (type I), and the strains K. pomaceti SI3133 and Ga. entanii SI2084 both contain recently described novel ace-type II cluster in addition to the incomplete operon bcs1. A comparison of the genetic diversity of these EPSs to those of the reference strains suggests that the studied EPSs are not species-descriptive. The results of this study deepen our understanding of the genetic variability of the EPS genes in AAB, thereby enabling us to better characterize and exploit the various insoluble and soluble exopolysaccharides produced by AAB for biotechnological applications in the future.
Ključne besede: acetic acid bacteria genomes, apple cider vinegar microbiota, biofilm production, bacterial cellulose, acetan, Acetobacter, Komagataeibacter
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Multifunkcionalna prevleka za preprečevanje biofilma za medicinske pripomočke : doctoral disertationUrban Ajdnik, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj in uporabo multifunkcionalnih prevlek na medicinskih pripomočkih za preprečevanje tvorbe biofilma. Okužbe, povezane s tvorbo biofilma na implantacijskih medicinskih pripomočkih, so najpogostejše zdravstveno-negovalne težave, ki skupaj z mikrobno rezistenco predstavljajo tako zdravstveni, socialni kot ekonomski problem. Pri pripravi multifunkcionalne prevleke so uporabljene (bio)osnovane snovi, kot so hialuronska kislina, površinsko aktivna snov na osnovi lizina (77KS) in hitozan (Chi), derivat hitina, ki je drugi najpogostejši polisaharid v naravi takoj za celulozo. Splošno je znano, da lahko z združevanjem biopolimerov in površinsko aktivnih snovi ustvarimo razne strukture, kot so micelarni agregati, polielektrolitski kompleksi, oborine in geli, ki igrajo pomembno vlogo na področjih prehrambne industrije, kozmetike in farmacije, kjer so uporabljeni kot sistemi za dostavo učinkovin in izdelavo prevlek medicinskih pripomočkov.
Ključne besede: silikon, polisaharidi, hitozan, površinsko aktivna snov, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 1382; Prenosov: 150
Celotno besedilo (7,54 MB) |
4. Študija biološke obdelave kondenzacijskih vod podjetja Cinkarna Celje : magistrsko deloNatalija Jančič, 2020, magistrsko delo Opis: V podjetju Cinkarna Celje že leta preizkušajo možnosti zniževanja KPK in BPK vrednosti kondenzacijskih vod. Z namenom preizkušanja biološkega čiščenja organskih snovi, ki so prisotne v kondenzacijskih vodah, je bila postavljena pilotna biološka čistilna naprava v obliki kapljalnega bioreaktorja. V notranjosti so plastični nosilci, na katerih se ob stiku z odpadno vodo tvori biofilm. Cilj preizkušanja biološkega čiščenja je bil doseči vrednosti KPK odpadne vode na iztoku pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi eksperimenti smo želeli preveriti možnost rasti biofilma na nosilcih ob stiku s kondenzacijsko vodo in njihov učinek čiščenja.
Z začetnimi eksperimenti smo se osredotočili na razvoj aktivnega biofilma na nosilcih v pilotni napravi in v laboratoriju. Rast biofilma smo pospešili z dodajanjem ocetne kisline in hranil v obliki raztopine dušika in fosforja. Količine dodatkov smo med obratovanjem prilagajali glede na porabo. Nadaljnja študija na pilotni napravi je vključevala serijo vzorčenj med kontinuiranim obratovanjem. Rezultati analiz so pokazali, da je na učinkovitost čiščenja organskih snovi vplivalo mesto vzorčenja pod čistilno napravo, kar je nakazovalo na nehomogeno obratovanje naprave. Ob kontinuiranem obratovanju smo dosegli povprečno učinkovitost čiščenja KPK 46 % in maksimalno 75 %. Ob določenih pogojih je bilo možno doseči iztočne vrednosti KPK kondenzacijske vode pod 100 mg O2/L. Z laboratorijskimi poskusi smo dokazali, da je rast biofilma na izbranih nosilcih, potopljenih v kondenzacijsko vodo z dodatki, ki pospešijo rast biofilma, možna. Z nastalim biofilmom je mogoče zmanjšati količino prisotnih organskih snovi v kondenzacijski vodi z zadostnim zadrževalnim časom.
Ključne besede: kondenzacijske vode, KPK, BPK5, kapljalni bioreaktor, biofilm
Objavljeno v DKUM: 04.01.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,75 MB) |
5. |
6. Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijahKim Fijok, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 1464; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemovSara Tajnikar, 2019, magistrsko delo Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za
razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih.
Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov.
Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih
mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika
pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih
makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S
holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja
nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga
implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili
aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V –
vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje,
t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih
vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo
izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 221
Celotno besedilo (3,00 MB) |
8. Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterijNina Jančič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2019; Ogledov: 2243; Prenosov: 126
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. Funkcionalizacija površin medicinskih materialov z naravnimi, okoljsko prijaznimi biopolimeri za dosego inhibitornih lastnosti biofilma : magistrsko deloAlja Čas, 2019, magistrsko delo Opis: Bakterijska kontaminacija površin, ki vodi v nastanek biofilma, je velik problem na področju zdravstva, v prehrambni industriji, kozmetiki idr. Pojavile so se številne preventivne strategije odstranjevanja oz. zmanjševanja nastajanja bakterijskih adhezij, ki pripomorejo k zmanjšanju razvoja biofilma na površinah materialov. Polimerni materiali, iz katerih so v veliki meri izdelani medicinski pripomočki, so med uporabo navadno ugodni za adhezijo bakterij. V to skupino materialov sodijo tudi silikonski materiali, ki so nosilni material katetrov, timpanalnih cevk, dializnih in gastroenteroloških tub itd. Pri njih zaradi bakterijske adhezije posledično zelo pogosto prihaja do infekcij in pri kardiovaskularnih materialih tudi do strjevanja krvi.
Polisaharidi so naravni biopolimeri, ki kažejo številne zdravilne učinke. Površinska obdelava z naravnimi ali modificiranimi polisaharidi, ki sodijo med biopolimere, različnih polimernih materialov za medicino, je obetavno inhibitorno sredstvo proti bakterijskim infekcijam. Z okoljevarstvenega vidika so to okolju prijazni agensi, saj so biološko razgradljivi in kompatibilni, njihova uporaba pa vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa.
V magistrski nalogi je bil poudarek na dveh naravnih biopolimerih, polisaharidih, to sta hialuronska kislina in fukoidan. Makromolekularne raztopine obeh biopolimerov so bile preučene z vidika biofilmskih inhibitornih premazov za silikonske filme. V teoretičnem poglavju so opisane njune glavne značilnosti. Eksperimentalni del zajema funkcionalizacijo silikonskega materiala z obema naravnima biopolimeroma. Sledila je podrobna študija interakcij med makromolekularnimi raztopinami z modelnimi silikonskimi površinami, kjer je bil preučen vpliv pH in koncentracije soli na adsorpcijo/desorpcijo. Slednje smo analizirali s pomočjo uporabe natančne kremenove mikrotehtnice. Kot modelni sistem so bili uporabljeni tanki silikonski filmi, narejeni z raztapljanjem silikona v toluenu in tvorbo filmov z metodo »spin-coating«. Fokus raziskave je bil na preučitvi biofilmskih inhibitornih lastnosti naravnih biopolimerov kot funkcionalnega premaza silikona proti razvoju biofilma. V ta namen se je v drugem delu naloge s kremenovo mikrotehtnico preučila afiniteta vezave proteinov na funkcionalizirane modelne silikonske filme.
Ključne besede: naravni biopolimeri, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2019; Ogledov: 1539; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,00 MB) |
10. Vpeljava trajnostnih postopkov za ločitev bio-osnovanih gradnikov iz odpadne morske biomase za napredno uporaboIvan Knechtl, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo evtektičnih topil in njihovo uporabo za izolacijo hitina iz odpadnih lupin škampov, kvantitativnega in kvalitativnega določanja izoliranega hitina in sintezo hitozana iz pridobljenega hitina za izdelavo biofilmov.
Pri študiji smo uporabili štiri različna evtektična topila iz mešanic komponent holin klorid – citronska kislina (CCCA), holin klorid – malonska kislina (CCMA), holin klorid – mlečna kislina (CCLA) in holin klorid – sečnina (CCU) za izvedbo 3-urne in 6-urne fragmentacije 1 g in 2 g zmletih lupin škampov v mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Za kvalitativno določanje izoliranega hitina smo uporabili FTIR spektroskopijo pri čemer smo dobljen spekter primerjali s spektrom komercialnega vzorca hitina. Morfološke karakteristike izoliranega hitina z uporabo sintetiziranih evtektičnih topil smo nato posneli s SEM mikroskopom.
Hitozan smo pridobili preko N-acetilacije z uporabo 70 % raztopine natrijevega hidroksida pri povišani temperaturi. Filme na osnovi pridobljenega hitozana smo naredili z metodo ulivanja v kalup.
Najboljše rezultate glede na izkoristek izolacije hitina iz vzorca smo dobili z evtektično zmesjo holin klorid – mlečna kislina (CCLA). V splošnem smo opazili trend povečanja izkoristkov izolacije hitina iz vzorca pri povečanju temperature in mase natehtanih zmletih lupin škampov. Ugotovili smo, da evtektična topila kažejo velik potencial kot okolju neškodljiv in trajnostni nadomestek konvencionalnim topilom, ki so toksična in okolju manj prijazna.
Ključne besede: Biopolimer, biofilm, hitin, hitozan, evtektična topila, odpadna morska biomasa, zelena kemija
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1705; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,46 MB) |
