| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HIŠNA BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA
Uroš Vrhovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Čiščenju komunalne odpadne vode se tako s strani Slovenije, kot Evropske unije, v zadnjih letih posveča vedno več pozornosti. Glede na to, da je s koncem leta 2017 potrebno sanirati večino greznic, se na trgih pojavlja veliko število različnih tipov čistilnih naprav. V diplomskem delu sem zraven opisa nekaterih tipov bioloških čistilnih naprav, njihovega vzdrževanja, delovanja ter upravljanja, poskušal predstaviti nekoliko drugačen tip hišne, biološke čistilne naprave, katerega sem skupaj s podjetjem Nivo d.d. tudi razvil. Ta tip čistilne naprave, ki je nadaljevanju podrobneje opisan, deluje po principu čiščenja komunalne odpadne vode na osnovi mikroorganizmov. Za to napravo, ki smo jo razvili, sem podal podrobnejšo sestavo, opisal celotno proizvodnjo linijo, analiziral stroške projekta, določil kapaciteto proizvodnje ter planirane dohodke za nadaljnja tri leta. Vsi izračuni in kazalci kažejo na to, da bo proizvodnja in montaža teh naprav donosna, prav tako bo z leti naraščala kar kaže na uspešnost prodaje v podjetju Nivo d.d..
Ključne besede: biomatic, čiščenje komunalne odpadne vode, populacijski ekvivalent (PE), kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK), biološke kroglice, biofilm, proizvodni proces
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 3465; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

2.
ANALIZA NERAZTOPLJENIH SNOVI V PITNI VODI GOSPODINJSTEV
Valerija Čižić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali črne neraztopljene delce, ki so se izločili iz pitne vode. Glede na literaturne navedbe bi se v vodi lahko nahajale spojine z železom ali manganom, ki bi se izločale skupaj z vodnim kamnom. Druga možnost je tvorba biofilma. Opravili smo fizikalno-kemijske analize vode ter mikroskopske analize in posneli IR spektre izločenih delcev iz vode. Rezultati fizikalno-kemijskih analiz so pokazali, da je voda trda ter ne vsebuje železovih in manganovih snovi. Iz IR spektrov smo določili prisotnost proteinov, ki so bistveni sestavni del celične stene bakterij, zato smo zaključili, da gre za izločanje vodnega kamna, obdanega s črnim biofilmom.
Ključne besede: pitna voda, onesnaženje vode, kovine v vodi, vodni kamen, IR spektrometrija, bakterije, biofilm
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1228; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

3.
Vpeljava trajnostnih postopkov za ločitev bio-osnovanih gradnikov iz odpadne morske biomase za napredno uporabo
Ivan Knechtl, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo evtektičnih topil in njihovo uporabo za izolacijo hitina iz odpadnih lupin škampov, kvantitativnega in kvalitativnega določanja izoliranega hitina in sintezo hitozana iz pridobljenega hitina za izdelavo biofilmov. Pri študiji smo uporabili štiri različna evtektična topila iz mešanic komponent holin klorid – citronska kislina (CCCA), holin klorid – malonska kislina (CCMA), holin klorid – mlečna kislina (CCLA) in holin klorid – sečnina (CCU) za izvedbo 3-urne in 6-urne fragmentacije 1 g in 2 g zmletih lupin škampov v mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Za kvalitativno določanje izoliranega hitina smo uporabili FTIR spektroskopijo pri čemer smo dobljen spekter primerjali s spektrom komercialnega vzorca hitina. Morfološke karakteristike izoliranega hitina z uporabo sintetiziranih evtektičnih topil smo nato posneli s SEM mikroskopom. Hitozan smo pridobili preko N-acetilacije z uporabo 70 % raztopine natrijevega hidroksida pri povišani temperaturi. Filme na osnovi pridobljenega hitozana smo naredili z metodo ulivanja v kalup. Najboljše rezultate glede na izkoristek izolacije hitina iz vzorca smo dobili z evtektično zmesjo holin klorid – mlečna kislina (CCLA). V splošnem smo opazili trend povečanja izkoristkov izolacije hitina iz vzorca pri povečanju temperature in mase natehtanih zmletih lupin škampov. Ugotovili smo, da evtektična topila kažejo velik potencial kot okolju neškodljiv in trajnostni nadomestek konvencionalnim topilom, ki so toksična in okolju manj prijazna.
Ključne besede: Biopolimer, biofilm, hitin, hitozan, evtektična topila, odpadna morska biomasa, zelena kemija
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 379; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

4.
Funkcionalizacija površin medicinskih materialov z naravnimi, okoljsko prijaznimi biopolimeri za dosego inhibitornih lastnosti biofilma
Alja Čas, 2019, magistrsko delo

Opis: Bakterijska kontaminacija površin, ki vodi v nastanek biofilma, je velik problem na področju zdravstva, v prehrambni industriji, kozmetiki idr. Pojavile so se številne preventivne strategije odstranjevanja oz. zmanjševanja nastajanja bakterijskih adhezij, ki pripomorejo k zmanjšanju razvoja biofilma na površinah materialov. Polimerni materiali, iz katerih so v veliki meri izdelani medicinski pripomočki, so med uporabo navadno ugodni za adhezijo bakterij. V to skupino materialov sodijo tudi silikonski materiali, ki so nosilni material katetrov, timpanalnih cevk, dializnih in gastroenteroloških tub itd. Pri njih zaradi bakterijske adhezije posledično zelo pogosto prihaja do infekcij in pri kardiovaskularnih materialih tudi do strjevanja krvi. Polisaharidi so naravni biopolimeri, ki kažejo številne zdravilne učinke. Površinska obdelava z naravnimi ali modificiranimi polisaharidi, ki sodijo med biopolimere, različnih polimernih materialov za medicino, je obetavno inhibitorno sredstvo proti bakterijskim infekcijam. Z okoljevarstvenega vidika so to okolju prijazni agensi, saj so biološko razgradljivi in kompatibilni, njihova uporaba pa vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa. V magistrski nalogi je bil poudarek na dveh naravnih biopolimerih, polisaharidih, to sta hialuronska kislina in fukoidan. Makromolekularne raztopine obeh biopolimerov so bile preučene z vidika biofilmskih inhibitornih premazov za silikonske filme. V teoretičnem poglavju so opisane njune glavne značilnosti. Eksperimentalni del zajema funkcionalizacijo silikonskega materiala z obema naravnima biopolimeroma. Sledila je podrobna študija interakcij med makromolekularnimi raztopinami z modelnimi silikonskimi površinami, kjer je bil preučen vpliv pH in koncentracije soli na adsorpcijo/desorpcijo. Slednje smo analizirali s pomočjo uporabe natančne kremenove mikrotehtnice. Kot modelni sistem so bili uporabljeni tanki silikonski filmi, narejeni z raztapljanjem silikona v toluenu in tvorbo filmov z metodo »spin-coating«. Fokus raziskave je bil na preučitvi biofilmskih inhibitornih lastnosti naravnih biopolimerov kot funkcionalnega premaza silikona proti razvoju biofilma. V ta namen se je v drugem delu naloge s kremenovo mikrotehtnico preučila afiniteta vezave proteinov na funkcionalizirane modelne silikonske filme.
Ključne besede: naravni biopolimeri, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno: 14.05.2019; Ogledov: 185; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij
Nina Jančič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Ključne besede: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 438; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemov
Sara Tajnikar, 2019, magistrsko delo

Opis: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih. Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov. Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V – vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje, t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Ključne besede: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 248; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici