1. Pogostnost etičnih dilem med zdravniki družinske medicine v SlovenijiZalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: To de termine the per~ ceived prevalence of ethical dilem~ mas in family practice.Methods: Selfadministered ques~ tionnaire sent to a random sample of 259 Slovenian family physicians.The main outcome measure was the percentage of doctors reporting the frequency of ethical dilemmas on a 5 ~point scale.Results: Ethical dilemmas were common ( mean score standard de~viation, 36.2 12.5, out of a maxi~ mum of 100). The most common dilemmas involved decision~making regarding use of limited resources (23.9%), patient attempts to abuse the health care service (20.4%) and interfacing with the rest of the health care system (20.4%). Dealing with patients suspected of being physically abused, sexually abused, or involved in other violent acts was the least common ethical dilemma 0.1 %), followed by issues involving breaking bad news 0.1 %) and special situations regarding adolescents (0.7%).Older physicians and those with more experience reported ethical dilemmas less commonly (32.3 11.9 vs.40.1 11.9, P < 0.001; 32.4 11.8 vs. 39.5 12.2, P = O. OO 1 , respectively) . Specialists in family medicine and family medicine residents reported ethical dilemmas more commonly than general practitioners without specialist training (37.0 12.6 vs. 30.7 1O.8, P = 0.05 and 39.5 12.5 vs. 30.7 1O.8, P = 0.04, respectively).Conclusions: Ethical issues are common in Slovenian family practice and are most of ten reported byresidents in specialist training. This supports the need to continue and even improve specialist training in recognizing and comprehending ethical dilemmas. Ključne besede: bioetika, pogostnost, družinska medicina, odnos med zdravnikom in bolnikom, presečna študija Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 2
Celotno besedilo (505,58 KB) Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. Hrestomatija medicinskega prava2020, učbenik Opis: Monografija je posvečena izbranim vprašanjem medicinskega prava, ki se navezujejo z večih vidikov na pacientove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Pacient namreč danes ni več pasivni akter, temveč se je spremenil v aktivnega akterja, ko se sprejemajo odločitve glede njegove zdravja in celo življenja. Ker pa sta pravo in medicina zelo dinamični področji, je bilo razumevanje pacientovih pravic v zadnjih letih deležno naglega razvoja in s tem povezanimi spremembami zakonodaje v Sloveniji in na Hrvaškem, kakor tudi na EU in mednarodni ravni. Obogatila se je tudi sodna praksa, ki ima prav tako ključen pomen na področju razvijanja in sodobnega pristopanja k problematika razumevanja pacientovih pravic, Monografija podaja širok pristop k obravnavi sedanjih pravnih vprašanj tega področja (npr. varstvo podatkov, pravica do zasebnosti, kazenska odgovornost, soodgovornost pacienta ....), kakor tudi vprašanj, ki jih medicina, pravo in nenazadnje (bio)etika odpirata glede pacientovih pravic, dolžnosti in odgovornosti na eni strani, kakor tudi glede pristojnosti, kompetenc in odgovornosti zdravstvenih delavcev, zdravstvenih organizacij in zdravstvenih sistemov na drugi strani. Ključne besede: pravice in dolžnosti pacienta, bioetika, načelo samoopredelitve, odškodninska in kazenska odgovornost, cepljenje, matične celice, umetna inteligenca. Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 1196; Prenosov: 114
Povezava na datoteko |
3. Vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in reševanje etičnih dilemZalika Klemenc-Ketiš, Janja Ojsteršek, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Etične dileme so pomemben del vsakdanjega dela zdravnika družinske medicine. Ena od možnosti kakovostnejšega dela je tudi učinkovito podiplomsko izobraževanje na področju etike. Z raziskavo smo želeli opredeliti vpliv specializacije iz družinske medicine na zaznavanje in težavnost reševanja etičnih dilem. Predvidevali smo, da bodo etične dileme med specialisti družinske medicine zaznane pogosteje, težavnost reševanja pa se jim bo zdela lažja.
Metode: V presečno raziskavo smo vključili naključni vzorec 259 zdravnikov družinske medicine (30% celotne populacije). Anketiranci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz 14 vprašanj o pogostosti in težavnosti reševanja etičnih dilem v družinski medicini. Odgovore so razporedili na 5-točkovni lestvici z maksimalnim možnim seštevkom točk 100.
Rezultati: Odgovorilo je 142 zdravnikov družinske medicine (55-odstotni odziv). Specialisti in specializanti družinske medicine etične dileme zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (37,0 12,6 proti 30,7 10,8; P = 0,05). Prav tako jih specializanti družinske medicine zaznavajo pogosteje kot zdravniki brez specializacije (39,5 12,5 proti 30,7 10,8, P = 0,04). Specialisti in specializanti družinske medicine so v primerjavi z zdravniki brez specializacije reševanje etičnih dilem opredelili kot težavnejše (57,3 11,6 proti 47,1 11,8, P = 0,001). Podobne razlike obstajajo tudi med specialisti družinske medicine in zdravniki brez specializacije (56,7 11,7 proti 47,1 11,8, P = 0,003) in med specializanti družinske medicine ter zdravniki brez specializacije (62,0 10,0 proti 47,1 11,8, P = 0,001).
Zaključki: Zdravniki družinske medicine potrebujejo kakovostno podiplomsko izobraževanje na področju zaznavanja in obvladovanja etičnih dilem. Vprašalniko etičnih dilemah je zanesljivo orodje za ugotavljanje učinkovitostiizobraževalnega procesa. Ključne besede: bioetika, družinska medicina, izobraževanje, obravnava bolnikov, presečna raziskava Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 1179; Prenosov: 180
Celotno besedilo (108,97 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |