| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv bioetanola na tokovne razmere v vbrizgalni šobi dizelskega motorja
Žiga Budna, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv dodatka bioetanola k dizelskem gorivu na tokovne razmere v vbrizgalni šobi oziroma v izvrtini za vbrizg goriva dizelskega motorja. Uporabljena metoda dela je bila numerična simulacija vbrizga goriva, ki je bila izvedena v programskem paketu AVL FIRE. Simulacije so se razlikovale le po lastnostih goriv, in sicer deležu etanola. Tlak vbrizga in vrtilna hitrost motorja sta bila za vse mešanice enaka. Iz rezultatov simulacij, ki prikazujejo razvoj parne faze na steni in na izstopu iz izvrtine, je možno odčitati podobne karakteristike vbrizga kot pri konvencionalnem dizelskem gorivu. Iz tega lahko sklepamo, da so mešanice dizelskega goriva z do 15 % volumenskega deleža bioetanola primerne za uporabo v obstoječih dizelskih motorjih.
Ključne besede: goriva, alternativna goriva, bioetanol, dizel, dizelski motor, programski paket FIRE, numerična simulacija
Objavljeno: 11.01.2019; Ogledov: 573; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

2.
Uporaba bioetanola v dizelskem motorju
Marko Rožič, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi zmanjšanja izpustov škodljivih emisij v okolje in strogih ekoloških predpisov se v motorjih z notranjim zgorevanjem vedno bolj uporabljajo alternativna pogonska goriva. V diplomskem delu je predstavljena njihova proizvodnja in uporaba, bolj podrobno pa je kot pogonsko gorivo predstavljen bioetanol. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako uporaba različnih mešanic bioetanola in dizelskega goriva vpliva na karakteristike izbranega dizelskega motorja, ter potrditi oziroma ovreči domnevanja, da je uporaba bioetanola okoljsko in ekonomsko bolj sprejemljiva kot uporaba čistega dizelskega goriva. V diplomskem delu so primerjane karakteristike motorja ob uporabi čistega dizelskega goriva, pridobljene s pomočjo eksperimentalnih meritev, ter rezultati numeričnih simulacij za različne mešanice dizelskega goriva in bioetanola. V ta namen je bil s pomočjo programa AVL BOOST izdelan računalniški model testiranega motorja.
Ključne besede: Motorji z notranjim zgorevanjem, bioetanol, numerične simulacije, programski paket AVL BOOST
Objavljeno: 07.12.2017; Ogledov: 798; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

3.
Sinteza procesov za proizvodnjo bioetanola
Klemen Vršič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je narejeno s pomočjo matematičnih modelov različnih tehnologij proizvodnje bioetanola: proces suhega mletja, proces uplinjanja s sledečo katalitično sintezo in proces uplinjanja s sledečo fermentacijo. Namen diplomske naloge je ugotoviti katera tehnologija in surovina sta ekonomsko najbolj ustrezni za proizvodnjo bioetanola. Za proces suhega mletja smo izbrali štiri različne surovine: zrnje koruze, ječmena in pšenice ter sladkorno peso. Pri procesih uplinjanja smo kot surovino uporabili slamo koruze, pšenice in ječmena ter odpadni les. Za optimiranje smo uporabili procesni sintetizer MIPSYN, v katerega smo vstavili prirejene modele procesnih enot napisane z visokim programskim jezikom GAMS. Kot glavni kriterij za ekonomsko ustreznost procesa smo določili letni dobiček, kjer smo upoštevali dohodek od prodaje etanola, ter dobilek od prodaje stranskih produktov, kot so posušenega destiliranega zrnja s topninami (DDGS), bioplina, vodika in električne energije. Analizirali smo kako vpliva nihanje cen in spreminjanje kapacitete na letni dobiček. Ugotavljali smo katera tehnologija oz. kombinacija tehnologij je ustrezna z ozirom na razpoložljivost surovin v Sloveniji. Rezultati kažejo, da so vsi procesi predvsem odvisni od cene surovin in prodajne cene bioetanola. Pri procesih kjer smo lahko uporabili cenejše lignocelulozne surovine, je dobiček večji, strošek na kilogram bioetanola pa manjši. Ugotovili smo, da s procesom suhega mletja zaradi premajhnih razpoložljivosti surovin in poseganja v prehrambno verigo ni možno donosno proizvajati bioetanola.
Ključne besede: bioetanol, optimiranje, proces suhega mletja, uplinjanje, katalitska sinteza, fermentacija
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 792; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
SINTEZA MEŠANE PROZIVODNJE BIOGORIV
Rok Dretar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti morebitne prednosti hkratne toplotno integrirane proizvodnje biodizla in bioetanola. Preučevali smo proizvodnjo bioetanola z uplinjanjem koruzne slame in nadaljnjo fermentacijo sinteznega plina in pridelavo biodizla s homogeno bazično katalizo olja oljne repice brez predpriprave. Optimizacijo proizvodnje biodizla smo izvedli na podlagi vnaprej pripravljenih modelov s programskim paketom GAMS z manjšimi spremembami. Dobiček smo preučevali pri letni proizvodnji 20 000 ton in 40 000 ton biodizla pri različnih stopnjah toplotne integracije tako znotraj procesa kot tudi med procesoma. Proizvodnjo bioetanola smo optimizirali s programskim paketom MIPSYN pri 40 000 ton letno. Za analizo toplotne integracije smo uporabili program TransGen, s katerim smo preučili razlike v stroških pogonskih sredstev glede na stopnjo toplotne integracije s pesimistično oceno cen pogonskih sredstev. Končni rezultati so pokazali velike prihranke pri toplotno integriranih procesih v primerjavi s toplotno neintegriranimi procesi. V primeru procesa proizvodnje bioetanola je toplotna integracija znotraj samega procesa zmanjšala stroške pogonskih sredstev za 90 % in v primeru proizvodnje biodizla za 46 %. Toplotna integracija znotraj procesa je stroške še dodatno zmanjšala, vendar je bilo za preboj potrebno za doseganje dobičkonosnosti v proces vključiti cenejša pogonska sredstva. Rezultati so tudi pokazali, da je medprocesna toplotna integracija stroške pogonskih sredstev še dodatno zmanjšala, in sicer za majn kot 7 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 20 000 t/a, in za majn kot 8 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 40 000 t/a. Proizvodnja bioetanola je v obeh primerih potekala pri kapaciteti 40 000 t/a.
Ključne besede: biodizel, bioetanol, matematično programiranje, toplotna integracija
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 759; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, magistrsko delo

Opis: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Ključne besede: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 852; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

6.
VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA DIZELSKEGA MOTORJA
Sandi Trplan, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izvedba meritev hitrosti zvoka v različnih gorivih in mešanicah goriv, s poudarkom na biogorivih. Pri meritvah je bila uporabljena metoda merjenja hitrosti zvoka s tlačnimi senzorji. Uporabljena sta bila dva tlačna senzorja, katera sta bila nameščena na skupni tlačni cevi, na znani razdalji. Senzorja sta nastali tlačni val zaznavala kot spremembo tlaka v določeni točki. Meritve so se izvajale v tlačnem območju od 100 do 700 barov, v zaporednih intervalih po 100 barov. Na podlagi rezultatov meritev in narejeni primerjavi vpliva različnih vrst goriva na karakteristike procesa vbrizgavanja je razvidno, da je s pravim razmerjem biogoriv v mešanici možno doseči podoben vpliv na karakteristike delovanja motorja kot so pri konvencionalnem dizelskem gorivu.
Ključne besede: Goriva, biogoriva, dizel, bioetanol, biodizel, karakteristike procesa vbrizgavanja, merjenje hitrosti zvoka.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1505; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Uporaba alternativnih virov energije v prometu
Blaž Jaklič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo alternativnih virov energije v prometu. Opravili smo primerjalno analizo smotrnosti nakupa dostavnih vozil z dieselskim motorjem z nakupom dostavnih vozil z bencinskim motorjem in vgradnjo plinske napeljave. Predstavili smo dve vrsti trenutno najbolj uporabljenih tekočih biogoriv, in sicer bioetanol in biodiesel, njune škodljive vplive na okolje ter prednosti in omejitve njune proizvodnje in uporabe. V nalogi smo predstavili tudi delovanje in uporabo vozil na vodik in električni pogon.
Ključne besede: plin, alternativni viri energije, bioetanol, biodiesel, vozila na vodik, električna vozila
Objavljeno: 27.10.2012; Ogledov: 2077; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

8.
VPLIV BIOETANOLA NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Gregor Črešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in zato so v veliki meri odgovorni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo fosilna goriva, kot sta dizel in bencin, pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti tako za okolje, kot tudi za zdravje vseh živih organizmov. Ti škodljivi produkti so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid… Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, ki jih imenujemo biogoriva. Namen diplomske naloge je ugotoviti lastnosti različnih biogoriv in vpliv njihove uporabe na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen smo določili kemijske in fizikalne lastnosti čistega dizelskega goriva, čistega biodizelskega goriva in njune mešanice s 5, 10 in 15 % deležem bioetanola.
Ključne besede: dizel, bioetanol, karakteristike procesa vbrizgavanja, lastnosti biogoriv, fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1645; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

9.
BIOGORIVA
Tea Trs, 2011, diplomsko delo

Opis: Predstavljam vam nalogo, ki govori o prihodnosti energentov za splošno uporabo. Odvisnost človeštva od fosilnih goriv se mora sčasoma končati. Predstavila bom trenutno alternativo tem gorivom, njihovo pridelavo in uporabo ter argumentirala njihov vpliv na okolje. Kot temeljna goriva se uporabljajo fosilna goriva, vendar je težava v tem, da se ne obnavljajo tako hitro, kot jih porabljamo. Zaloge le-teh so omejene, po nekaterih predvidevanjih na 30 do 50 let. Fosilna goriva imajo tudi zelo velik vpliv na okolje, saj povzročajo onesnaževanje okolja, globalno segrevanje ter povečevanje ozonske luknje. Zaradi tega iščemo alternativna goriva, predvsem obnovljive energente, kamor sodijo tudi biogoriva, ki pa imajo tako prednosti kot tudi slabosti. Krivimo jih za pomanjkanje in zviševanja cen hrane, po drugi strani nismo enotnega mnenja o emisijah toplogrednih plinov in tudi ne, ali so boljša od fosilnih goriv ali ne. Države Evropske unije so sprejele direktive o vsebnosti biogoriv kot pogonskih goriv v določenih odstotkih po posameznih obdobjih med leti 2005 in 2020. A države, med njimi tudi Slovenija, še niso naredile bistvenih premikov. Da bi lahko točili biogoriva, bi morali na večjih površinah vzgajati temu primerno kulturo. Pri nas je najbolj razširjena surovina za proizvodnjo olja oljna ogrščica, ki je v primerjavi s sončnico in sojo tudi količinsko najizdatnejša. Pri tem se postavlja tudi vprašanje monokultur in zmanjševanja površin za pridobivanje hrane. Biogoriva delimo na tekoča (biodizel, rastlinsko olje), plinasta (bioplin, bioetanol) in trda (lesna biomasa). Poznamo še druge vrste biogoriv, vendar niso toliko razvita in jih zaradi tega v nalogi nisem podrobneje predstavila. V sklopu diplomske naloge je nakazano tudi, kje v učnih načrtih tehnike in tehnologije v osnovni šoli bi lahko vnesli biogoriva, narejena je PPT predstavitev ter delovni list.
Ključne besede: Biogoriva, biodizel, bioplin, bioetanol, lesna biomasa, rastlinsko olje, vpliv biogoriv na ljudi in okolje.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 6102; Prenosov: 894
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

10.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Ključne besede: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2596; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici