SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
LASTNOSTI BIOGORIV IN NJIHOV VPLIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Jože Magyar, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti lastnosti različnih biogoriv in vpliv uporabe biogoriv na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen smo določili kemijske in fizikalne lastnosti biodizelskega goriva, mineralnega dizelskega goriva in mešanic bioetanola z dizelskim in biodizelskim gorivom s splošno priznanimi testi. Hitrosti zvoka testiranih goriv smo izvedli z merjenjem hitrosti širjenja tlačnih valov na določeni dolžini. Pozornost je posvečena ugotavljanju vpliva 85% dizelskega goriva in 15% bioetanola (D85E15) ter 85% biodizelskega goriva ter 15% bioetanola (B85E15) na karakteristike procesa vbrizganja, zlasti na karakteristiko vbrizga, potek tlakov vbrizgavanja in dviga igle vbrizgalne šobe. Na osnovi narejenih analiz in eksperimentalno pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da ima bioetanol pomemben vpliv na karakteristiko procesa vbrizgavanja in da je temu ustrezno potrebno spremeniti nastavitve motorja za dosego ustreznih ekoloških, ekonomskih in zmogljivostnih karakteristik motorja..
Ključne besede: biodizel, bioetanol, lastnosti biogoriv, karakteristike procesa vbrizgavanja
Objavljeno: 03.06.2009; Ogledov: 1862; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (6,25 MB)

2.
VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE TOKA GORIVA V VBRIZGALNI ŠOBI
Luka Lešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv biogoriv na karakteristike toka goriva v vbrizgalni šobi oziroma v izvrtini za vbrizg goriva. Za preučitev vpliva goriv je bil narejen testni model v programskem orodju FIRE. Da bi dosegel čim boljše rezultate, sem na začetku naredil več mrež različnih oblik in z različnim številom elementov. Najprej so rezultati obsegali simulacije za vse mreže samo za biodizelsko gorivo. Primerjava dobljenih rezultatov mi je omogočila izbiro primerne oblike mreže in števila elementov mreže. Kasneje sem za izbrano obliko in število elementov mreže naredil simulacije za biodizelsko gorivo, mešanico biodizla z bioetanolom in za dizelsko gorivo. Po pregledu rezultatov simulacij opravljenih na testnem modelu s testiranimi gorivi lahko rečem, da sta testirani biogorivi glede njunega vpliva na karakteristike toka v izvrtini vbrizgalne šobe primerni za uporabo v dizelskih motorjih.
Ključne besede: goriva, biodizel, bioetanol, dizel, programski paket FIRE, volumenska frakcija
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 2025; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Tomi Gojkošek, 2010, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in za to so v veliki meri zaslužni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo goriva fosilnega izvora (dizel, bencin), pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti kot so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid itd. Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, tako imenovanih biogorivih. Namen diplomske naloge je ugotoviti fizikalne in kemijske lastnosti različnih biogoriv in njihov vpliv na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen je bil uporabljen čisti dizel, čisti biodizel in njune mešanice s 5, 10 in 15% deležem bioetanola. Na osnovi narejenih analiz in eksperimentalno pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da ima bioetanol pomemben vpliv na karakteristike procesa vbrizgavanja, s tem pa na nastanek škodljivih emisij in tudi porabo goriva.
Ključne besede: fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv, karakteristike procesa vbrizgavanja, biodizel, bioetanol.
Objavljeno: 06.05.2010; Ogledov: 1780; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Ključne besede: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2187; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
BIOGORIVA
Tea Trs, 2011, diplomsko delo

Opis: Predstavljam vam nalogo, ki govori o prihodnosti energentov za splošno uporabo. Odvisnost človeštva od fosilnih goriv se mora sčasoma končati. Predstavila bom trenutno alternativo tem gorivom, njihovo pridelavo in uporabo ter argumentirala njihov vpliv na okolje. Kot temeljna goriva se uporabljajo fosilna goriva, vendar je težava v tem, da se ne obnavljajo tako hitro, kot jih porabljamo. Zaloge le-teh so omejene, po nekaterih predvidevanjih na 30 do 50 let. Fosilna goriva imajo tudi zelo velik vpliv na okolje, saj povzročajo onesnaževanje okolja, globalno segrevanje ter povečevanje ozonske luknje. Zaradi tega iščemo alternativna goriva, predvsem obnovljive energente, kamor sodijo tudi biogoriva, ki pa imajo tako prednosti kot tudi slabosti. Krivimo jih za pomanjkanje in zviševanja cen hrane, po drugi strani nismo enotnega mnenja o emisijah toplogrednih plinov in tudi ne, ali so boljša od fosilnih goriv ali ne. Države Evropske unije so sprejele direktive o vsebnosti biogoriv kot pogonskih goriv v določenih odstotkih po posameznih obdobjih med leti 2005 in 2020. A države, med njimi tudi Slovenija, še niso naredile bistvenih premikov. Da bi lahko točili biogoriva, bi morali na večjih površinah vzgajati temu primerno kulturo. Pri nas je najbolj razširjena surovina za proizvodnjo olja oljna ogrščica, ki je v primerjavi s sončnico in sojo tudi količinsko najizdatnejša. Pri tem se postavlja tudi vprašanje monokultur in zmanjševanja površin za pridobivanje hrane. Biogoriva delimo na tekoča (biodizel, rastlinsko olje), plinasta (bioplin, bioetanol) in trda (lesna biomasa). Poznamo še druge vrste biogoriv, vendar niso toliko razvita in jih zaradi tega v nalogi nisem podrobneje predstavila. V sklopu diplomske naloge je nakazano tudi, kje v učnih načrtih tehnike in tehnologije v osnovni šoli bi lahko vnesli biogoriva, narejena je PPT predstavitev ter delovni list.
Ključne besede: Biogoriva, biodizel, bioplin, bioetanol, lesna biomasa, rastlinsko olje, vpliv biogoriv na ljudi in okolje.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 5183; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (7,82 MB)

6.
VPLIV BIOETANOLA NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Gregor Črešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in zato so v veliki meri odgovorni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo fosilna goriva, kot sta dizel in bencin, pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti tako za okolje, kot tudi za zdravje vseh živih organizmov. Ti škodljivi produkti so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid… Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, ki jih imenujemo biogoriva. Namen diplomske naloge je ugotoviti lastnosti različnih biogoriv in vpliv njihove uporabe na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen smo določili kemijske in fizikalne lastnosti čistega dizelskega goriva, čistega biodizelskega goriva in njune mešanice s 5, 10 in 15 % deležem bioetanola.
Ključne besede: dizel, bioetanol, karakteristike procesa vbrizgavanja, lastnosti biogoriv, fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1321; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

7.
VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA DIZELSKEGA MOTORJA
Sandi Trplan, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izvedba meritev hitrosti zvoka v različnih gorivih in mešanicah goriv, s poudarkom na biogorivih. Pri meritvah je bila uporabljena metoda merjenja hitrosti zvoka s tlačnimi senzorji. Uporabljena sta bila dva tlačna senzorja, katera sta bila nameščena na skupni tlačni cevi, na znani razdalji. Senzorja sta nastali tlačni val zaznavala kot spremembo tlaka v določeni točki. Meritve so se izvajale v tlačnem območju od 100 do 700 barov, v zaporednih intervalih po 100 barov. Na podlagi rezultatov meritev in narejeni primerjavi vpliva različnih vrst goriva na karakteristike procesa vbrizgavanja je razvidno, da je s pravim razmerjem biogoriv v mešanici možno doseči podoben vpliv na karakteristike delovanja motorja kot so pri konvencionalnem dizelskem gorivu.
Ključne besede: Goriva, biogoriva, dizel, bioetanol, biodizel, karakteristike procesa vbrizgavanja, merjenje hitrosti zvoka.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1151; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
Uporaba alternativnih virov energije v prometu
Blaž Jaklič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo alternativnih virov energije v prometu. Opravili smo primerjalno analizo smotrnosti nakupa dostavnih vozil z dieselskim motorjem z nakupom dostavnih vozil z bencinskim motorjem in vgradnjo plinske napeljave. Predstavili smo dve vrsti trenutno najbolj uporabljenih tekočih biogoriv, in sicer bioetanol in biodiesel, njune škodljive vplive na okolje ter prednosti in omejitve njune proizvodnje in uporabe. V nalogi smo predstavili tudi delovanje in uporabo vozil na vodik in električni pogon.
Ključne besede: plin, alternativni viri energije, bioetanol, biodiesel, vozila na vodik, električna vozila
Objavljeno: 27.10.2012; Ogledov: 1521; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

9.
SINTEZA MEŠANE PROZIVODNJE BIOGORIV
Rok Dretar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti morebitne prednosti hkratne toplotno integrirane proizvodnje biodizla in bioetanola. Preučevali smo proizvodnjo bioetanola z uplinjanjem koruzne slame in nadaljnjo fermentacijo sinteznega plina in pridelavo biodizla s homogeno bazično katalizo olja oljne repice brez predpriprave. Optimizacijo proizvodnje biodizla smo izvedli na podlagi vnaprej pripravljenih modelov s programskim paketom GAMS z manjšimi spremembami. Dobiček smo preučevali pri letni proizvodnji 20 000 ton in 40 000 ton biodizla pri različnih stopnjah toplotne integracije tako znotraj procesa kot tudi med procesoma. Proizvodnjo bioetanola smo optimizirali s programskim paketom MIPSYN pri 40 000 ton letno. Za analizo toplotne integracije smo uporabili program TransGen, s katerim smo preučili razlike v stroških pogonskih sredstev glede na stopnjo toplotne integracije s pesimistično oceno cen pogonskih sredstev. Končni rezultati so pokazali velike prihranke pri toplotno integriranih procesih v primerjavi s toplotno neintegriranimi procesi. V primeru procesa proizvodnje bioetanola je toplotna integracija znotraj samega procesa zmanjšala stroške pogonskih sredstev za 90 % in v primeru proizvodnje biodizla za 46 %. Toplotna integracija znotraj procesa je stroške še dodatno zmanjšala, vendar je bilo za preboj potrebno za doseganje dobičkonosnosti v proces vključiti cenejša pogonska sredstva. Rezultati so tudi pokazali, da je medprocesna toplotna integracija stroške pogonskih sredstev še dodatno zmanjšala, in sicer za majn kot 7 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 20 000 t/a, in za majn kot 8 % pri kapaciteti proizvodnje biodizla 40 000 t/a. Proizvodnja bioetanola je v obeh primerih potekala pri kapaciteti 40 000 t/a.
Ključne besede: biodizel, bioetanol, matematično programiranje, toplotna integracija
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 430; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Encimska razgradnja odpadnega mulja papirne industrije
Matjaž Kitak, 2015, magistrsko delo

Opis: Primarni cilj magistrskega dela je bila študija možnosti koristne uporabe odpadnega mulja obstoječe papirnice. Ta material med drugim vsebuje tudi celulozo, za katero je znano, da ob ustrezni predobdelavi hidrolizira najprej do enostavnih sladkorjev, ti pa v naslednjem koraku fermentirajo do bioetanola. Hidrolizo celuloze smo izvajali ob prisotnosti specifičnega encima celulaze in iskali optimalne pogoje za njen najučinkovitejši potek. Reakcije alkoholne fermentacije v okviru tega dela nismo izvajali, saj so predhodne raziskave pokazale, da gre za dokaj enostavno reakcijo s 100-odstotnim izkoristkom. Za izvajanje reakcije hidrolize smo uporabljali šaržni reaktorski sistem EasyMax 102. Sistem je bil izbran zaradi njegove enostavne uporabe, avtomatizacije, natančnosti in majhnih reaktorskih volumnov. Vse te lastnosti sistema smo ob eksperimentalnem delu dodatno potrdili. Pri encimski hidrolizi smo zaradi majhnega izkoristka reakcije odpadni mulj predhodno obdelali z različnimi tehnikami predobdelave. Uporabili smo mletje, kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino, alkalno hidrolizo z NaOH in oksidacijo s H2O2. S temi tehnikami smo spreminjali kristalinično strukturo celuloze na več amorfnih področjih. Z eksperimentalnim delom smo določili in potrdili optimalne reakcijske pogoje encimske hidrolize odpadnega mulja (volumen encima, pH raztopine, čas reakcije in vrsto topila). Kot optimalno tehniko predobdelave smo izbrali kislinsko predobdelavo z orto – fosforjevo kislino. Pri tej je teoretično izračunana dnevna količina bioetanola znašala za bolj razredčeno raztopino ( = 1 g/L) 316 kg in za manj razredčeno raztopino ( = 3,5 g/L) 151 kg.
Ključne besede: odpadni mulj, encimska hidroliza, bioetanol, predobdelava
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 406; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici