| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
EKOSISTEMSKA VLOGA TREH RIBNIKOV V MESTNEM PARKU MARIBOR
Viktorija Letnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se pogosto pojavljajo vprašanja kako ohraniti naravo in na kakšen način ponovno oživeti in obnoviti ekosisteme, ki so degradirani zaradi različnih pritiskov človeka. Postavlja se seveda tudi vprašanje kaj oziroma katere ekosisteme je vredno ohraniti in kakšen pomen imajo le-ti v naravi in za našo življenje. V diplomskem delu sem raziskala kakšno ekosistemsko vlogo imajo Trije ribniki v mestnem parku v Mariboru. Trije ribniki so stoječe vode in so zaradi majhnih samočistilnih sposobnosti zelo ranljiv ekosistem. Kvaliteta vode v ribnikih je zelo slaba, predvsem zaradi dotoka odpadnih komunalnih voda. Posledično je biodiverziteta majhna. Avtohtone živalske vrste nadomeščajo alohtone živalske vrste, ki se bolje in lažje prilagajajo težjim življenjskim razmeram. V obstoječem stanju ekosistem nudi le skromne ekosistemske funkcije in ekosistemske storitve. Ekosistem Treh ribnikov je potreben obnove, ki je pogoj za večjo živalsko in rastlinsko pestrost. Pri nadaljnji rabi prostora je potrebno upoštevati ekosistemski pristop, ki teži k sanaciji, ohranjanju in sonaravni rabi ekosistema. Trije ribniki imajo potencial, da se uporabijo v vzgojno izobraževalne namene v obliki šolske učne poti. Tako bi mlade generacije bolje razumele, delovanje ekosistemov in pomen ohranitve zdravega ekosistema za boljšo kvaliteto življenja .
Ključne besede: Ključne besede: Trije ribniki, jezera, ekosistem, ekosistemska vloga, ekosistemski pristop, ekosistemske storitve, biodiverziteta.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2735; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (28,42 MB)

2.
RAZUMEVANJE PROCESOV V EKOSISTEMIH MED DEVETOŠOLCI
Sabina Košmrl, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekosistem je del biosfere, ki ga sestavljajo žive in nežive sestavine. Med seboj so tesno in večstransko povezane, tako da delujejo kot celota, ki je sposobna ohraniti ravnovesje. Ekosistemov na našem planetu je nešteto, v najširšem smislu pa vsi sobivamo v ekosistemu, ki se imenuje Zemlja. Številne in različne povezave med posameznimi sestavinami sistema so vzrok, da vsaka sprememba ene vpliva tudi na druge. Ohranjanje ravnovesja pa ima svoje meje in če so le-te prekoračene, se pomembno spremeni ekosistem v celoti. Živimo v času, ko smo vsakodnevno priča okoljskim in podnebnim spremembam in smo postavljeni pred dejstvo, da se bomo morali v ohranjanje planeta vključiti vsi. Da lahko pripomoremo k ohranjanju ravnovesja, moramo najprej poznati in razumeti procese, ki potekajo v ekosistemih. Prav zaradi tega smo v diplomskem delu želeli raziskati razumevanje procesov v ekosistemih med devetošolci, njihovo znanje o ekosistemih in preveriti, ali je to znanje razumljeno na strokovno ustrezen način. Zanimala so nas tudi zmotna prepričanja, ki jih imajo učenci o tej temi, in njihovi viri. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili ustrezne podatke in ugotovili, da učenci poznajo dejstva o procesih, vendar jih ne razumejo povsem. Še vedno obstaja velik prepad med naučeno snovjo v razredu in uporabo tega znanja v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: ekosistem, učenci, procesi, prehranjevalni odnosi, fotosinteza, biodiverziteta
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1608; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
FIZIKALNO–KEMIČNE IN BIOLOŠKE LASTNOSTI IVARČKEGA JEZERA TER MOŽNOST UPORABE ERM SISTEMOV
Maša Pupavac, 2010, diplomsko delo

Opis: Pupavac, M.: Fizikalno—kemijske in biološke lastnosti Ivarčkega jezera ter možnost uporabe ERM sistemov. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2010. V Sloveniji je veliko jezer, ki nimajo stalnega monitoringa, vendar imajo kljub temu pomembno vlogo pri zadrževanju vode, pridobivanju električne energije, zasneževanju ter imajo pomembno biodiverzitetno funkcijo. Pojavlja se problem evtrofikacije jezer oziroma onesnaževanja jezer z gnojili, komunalnimi odplakami ter odplakami z gospodinjstev, s tem pa jezera začnejo počasi odmirat in izgubljat svojo funkcijo. Ker na primeru Ivarčkega jezera ni obstajalo veliko podatkov, ne osnovnih geografskih podatkov o Ivarčkem jezeru ne analiz vode, smo se odločili te podatke dopolniti in s tem pripomoči k boljšemu razumevanju stanja jezera. S pomočjo pripomočkov za analizo vode Visicolor in Visicolor ECO smo opravili analize vode v hidrološkem laboratoriju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Analizirali smo prisotnost dušikovih spojin, fosfatov, fosforja, cinka, železa, kisika ter merili pH, trdoto in elektroprevodnost vode. Ugotovili smo, da voda v dobrem stanju, kljub temu, da se v jezerski vodi pojavljajo tipični kazalci evtrofikacije jezera, to so alge in cvetenje jezera. Razloge smo pričeli iskati na jezeru samem in ugotovili, da so na jezeru že obstoječe ekoremediacijske metode. Obstoječe ERM metode so kamnomet, pomoli, trstičje in šaš ter vegetacijski pas. Glede na rezultate analize leta 1992 in 2010 domnevamo, da so te metode vzrok za tako dobro stanje vode Ivarčkega jezera. Pomembno je, da ljudi ozavestimo in s tem poudarimo pomembnost ekoremediacij za Ivarčko jezero, le tako bodo te metode še naprej omogočale dobro stanje jezera. Ugotovili smo, da so ekoremediacije najbolj primerna metoda pri čiščenju in zaščiti jezer.
Ključne besede: Ključne besede: ERM, Ivarčko jezero, evtrofiakcija, trajnostni razvoj, biodiverziteta.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2606; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

4.
VREDNOTENJE ZNANJA, STALIŠČ IN SPOSOBNOSTI PREPOZNAVANJA VRST MALIH SESALCEV MED ŠTUDENTI BIOLOGIJE
Jelica Ilić, 2011, diplomsko delo

Opis: Od konference pod okriljem Združenih narodov o okolju in razvoju (znani tudi kot »The Earth Summit«) v Rio de Janeiru leta 1992, kjer so sprejeli nekaj pomembnih deklaracij o ohranjanju naravnega okolja, je biotska raznovrstnost oz. biodiverziteta postala prvovrsten objekt poučevanja. Poznavanje in razumevanje biodiverzitete, ekologije in ekoloških interakcij je pogojeno s posameznikovimi stališči do narave, poznavanjem teorije in sposobnost identifikacije vrst. Zato je izobraževanje v znanjih iz biologije in usposabljanje za izboljšanje sposobnosti določevanja koristno in nujno potrebno. Ker je prepoznavanje vrst težavno tako za osnovnošolce, srednješolce kakor tudi za študente, smo se odločili, da naredimo raziskavo, kako dobro študenti biologije poznajo in lahko določijo male sesalce (rovke, voluharice, miši, polhe), ki živijo v naši bližini in jih je zaradi podobnega telesnega ustroja dokaj težko ločiti med seboj. Anketo smo izvedli med študenti 3. letnika Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, na študijskem programu Biologija in …. Z raziskavo smo ugotavljali, kakšna so njihova stališča, poznavanje teorije in sposobnost identifikacije različnih vrst malih sesalcev pred in po opravljenih laboratorijskih vajah. Ugotovili smo, da so študenti v svojih stališčih do malih sesalcev pred laboratorijskimi vajami dokaj nevtralni. Ker se po končanih laboratorijskih vajah njihovo stališče ni spremenilo, se posledično nista izboljšala njihovo znanje in sposobnost prepoznavanja malih sesalcev.
Ključne besede: biodiverziteta, mali sesalci, izobraževanje, stališče, določanje
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 1693; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

5.
Biotska raznovrstnost na območju občine Litija
Ana Vovk Korže, Luka Žgur, 2011, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: biodiverziteta, ekosistemi, ekoremediacije
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1062; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Pajki (Arachnida: Araneae) na izbranih travnikih subpanonske biogeografske regije Slovenije
Davorin Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Členonožci (Arthropoda) predstavljajo velik del celotnega bogastva vrst na travniških ekosistemih. Kot plenilci so pomemben člen v prehranjevalni verigi, hkrati pa so hrana mnogim vretenčarjem. Študije so pokazale, da so pajki bioindikatorji vrstne pestrosti kopenskih členonožcev. So tipična, številčno in vrstno zelo bogata živalska skupina, ki jo najdemo v vseh kontinentalnih ekosistemih, še zlasti na travnikih. Obsežna košnja le-teh prispeva k zmanjševanju populacij in osiromašenju tako živalskih kot rastlinskih vrst. Na diverziteto pajkov vpliva več biotskih dejavnikov, kar sem v diplomskem delu opredelil kot kompleksnost vegetacije. Ta vključuje zastopanost različnih rastlinskih združb, gostoto in višino vegetacije ter njeno pokrovnost. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v biodiverziteti pajkov vlažnih in suhih travnikov subpanonske biogeografske regije glede na kompleksnost vegetacije. Ugotavljam, da je bila favna pajkov na izbranih lokalitetah relativno revna zaradi kratkega časa vzorčenja: zaradi omejenega obdobja (samo v mesecu septembru) in zaradi časovne omejitve (pol ure vzorčenja). Prav tako so opazne razlike v zastopanosti rodov pajkov glede na tip travnika in raziskovane biotske dejavnike. Raziskava, opravljena na štirih izbranih lokalitetah subpanonske biogeografske regije Slovenije, izkazuje, da na biodiverziteto pajkov vplivata višina vegetacije in tip travnika.
Ključne besede: Pajki, Araneae, biodiverziteta, kompleksnost vegetacije, travniki, subpanonska regija, diplomsko delo.
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1299; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

7.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

8.
9.
Revitalizacija potoka Ložnice v Dravinjskih goricah
Ana Vovk Korže, 2006, kratki znanstveni prispevek

Opis: V prispevku je na primeru potoka Ložnice, ki teče na vzhodni strani Dravinjskih goric proti Dravinji, prikazana možnost uporabe sonaravnih metod za povečanje biotske pestrosti. Ložnica je v srednjem delu regulirana in teče po kanalu. S sonaravnimi tehnikami ureditve struge bi lahko podaljšali zadrževanje vode, povečali njeno samoočiščevanje in dvignili višino podtalnice ter tako obogatili biotsko pestrost območja.
Ključne besede: varstvo okolja, biodiverziteta, hidrogeografija, reke, Slovenija, Dravinjske gorice, Ložnica
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 580; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Primeri statističnih vaj v biodiverziteti
Špela Bračko, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je izdelava uporabnih vaj za dijake in študente iz biotske raznovrstnosti oz. biodiverzitete. Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in pestrost ekosistemov nekega območja. Vse skupaj povezuje statistično ozadje. Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci, vzorčenje in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike. Prav tako se v vajah pojavi sklepna statistika, ki razvija metode statističnega sklepanja. Podatke za obdelavo populacij in vzorcev, sem pridobila iz knjig, interneta, strokovnih člankov … Glavni namen vaj je prikaz priprave podatkov, obdelava podatkov in predstavljanje rezultatov. V nalogi se prepletajo matematične vsebine, in sicer kombinatorika, verjetnost, verjetnostni račun, opisna ter sklepna statistika … z vsebinami iz biotske raznovrstnosti. Pri nekaterih vajah sem vključila tudi računalniška znanja.
Ključne besede: biodiverziteta, statistika, populacija, vzorec, verjetnost
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 963; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici