| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 25
URL Povezava na datoteko

2.
Odnos do nutrij (myocastor coypus) in znanje o njih
Bojana Kuronja, 2020, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocaster coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v gospodarjenje s to vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: a) neposredne izkušnje z nutrijo; b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; d) obstoječe znanje o nutrijah in e) viri informacij, od katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, sledeče: a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; b) za upravljanje z nutrijami se zdijo najbolj sprejemljivi ukrepi: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone ter da so z znanstvenega vidika bolj zanimive ter d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro. Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, odnos, znanje, ukrepi, biodiverziteta
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 304; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVeg
Urška Lisec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Ključne besede: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 836; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Obvladovanje pojava invazivnih rastlin (neofitov) in ohranjanje biodiverzitete na vodovarstvenih območjih
Mario Lešnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: Ena od posledic prilagoditev tehnike kmetijske pridelave z namenom varovati vode na vodovarstvenih območjih (VVO) je občutno zmanjšanje intenzivnosti pridelovanja, ali celo opuščanje obdelave zemljišč (npr. površine neposredno ob ranljivih virih vode). Neprimerno vzdrževana zemljišča se pričnejo spreminjati v nekakovostno travinje, ki v naslednji fazi preide v pol-naravne rastlinske združbe, ki so pogosto sestavljene iz invazivnih tujerodnih rastlin. Izkušnje kažejo, da je povečevanje populacij invazivnih rastlin na VVO hitrejše, kot na območjih, ki niso pod vodovarstvenimi režimi. V tem delu smo skušali predstaviti del invazivnih rastlinskih vrst, ki so že prisotne na ozemlju RS, ali pa njihov pojav pričakujemo v bližnji prihodnosti. Predstavljeni so praktični nasveti glede metod zatiranja različnih invazivnih vrst. Izpostavili smo tudi potrebo po ustreznem vzdrževanju pol-naravnih habitatov neposredno ob kmetijskih površinah, ki so sicer namenjeni varovanju voda in ohranjanju biotične pestrosti, a imajo tudi pomembne biološke funkcije za ohranjanje organizmov, ki regulirajo naravne procese, ki odločajo tudi o uspešnosti pridelave kmetijskih rastlin. Dopuščanje nekontroliranega razvoja invazivnih rastlin na VVO lahko povzroči dolgoročno destabilizacijo pol-naravnih habitatov in tudi povečevanje stroškov pridelave kmetijskih rastlin ter stroškov vzdrževanja energetske, transportne in hidrološke infrastrukture v agrarni pokrajini v bodočnosti.
Ključne besede: vodovarstvena območja, invazivne rastline, zatiranje, biodiverziteta, kmetijska zemljišča
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 1224; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (71,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živali
Urška Bezjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste so vedno bolj pereč problem sodobnega sveta. V magistrskem delu smo se osredotočili na živali. Raziskovali smo, kakšna sta znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živali. Proučili smo različne odnose do živali po Kellertu in na podlagi tega izdelali spletni vprašalnik, ki ga je v celoti izpolnilo 361 ljudi.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste živali, znanje, odnosi, biotska invazija, biodiverziteta, domorodne vrste, širjenje, vplivi, ravnanje
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 1302; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Ustreznost izbranih ukrepov kmetijsko okoljskega programa za ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč v Sloveniji
Jure Čuš, 2016, magistrsko delo

Opis: Travišča so eden izmed vrstno najbolj bogatih habitatov na svetu in pokrivajo okrog 52,5 milijonov kvadratnih kilometrov zemeljske površine. Vendar se v zadnjih letih zaradi spremembe v tradicionalni rabi tal, intenziviranja kmetijstva, pogozdovanja, spremembe vodnega režima, vsejavanje sortnih trav v travno rušo, urbanizacije, gradnje infrastrukture, komasacij, melioracij, povečanega vnosa fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil, prepogoste košnje in nižanja višine košnje, fragmentacije ter po drugi strani zaraščanja, hitro spreminjajo v vrstno veliko revnejše evtrofne sestoje. To je privedlo do ukrepanja Evropske unije, ki je skozi Skupno kmetijsko politiko vpeljala kmetijsko-okoljske ukrepe, ki zagotavljajo kmetom finančna nadomestila za izgubo dohodka, nastalega zaradi izvajanja ukrepov, ki ohranjajo naravo in povečujejo biodiverziteto. Raziskave o učinkovitosti ukrepov kmetijsko-okoljskega programa so maloštevilne, zato smo v magistrski nalogi proučevali, v kakšni meri ukrepi, ki imajo postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije v obdobju 2007-2013, vplivajo na ohranjanje naravovarstveno najpomembnejših ekstenzivnih travišč v Sloveniji. Z uporabo geografskih informacijskih sistemov Esri ArcGIS 9.3 in Idrisi Selva smo obdelali georeferencirane prostorske podatke vseh dosedanjih kartiranj negozdnih habitatni tipov in izbranih podukrepov kmetijsko-okoljskega programa ter podatke in rezultate prikazali na slikah ter tabelah. Ugotovili smo, da je bil delež naravovarstveno pomembnih ekstenzivnih travišč vključenih v izbrane podukrepe zelo nizek. Izmed 76.822,21 hektarjev potencialno naravovarstveno najpomembnejših travišč je bilo v izbrane podukrepe vključenih le 2.123,12 hektarjev oz. 2,76 %. Z dobljenim rezultatom smo potrdili naša pričakovanja, da je interes za vključitev v izbrane podukrepe zelo slab. V podukrepe je bilo vključenih 1.482,63 hektarjev travišč, ki pa niso bila identificirana kot naravovarstveno pomembna. Tako je bilo veliko denarja porabljenega nenamensko, mimo doseganja ciljev varstva narave. Mi smo kot naravovarstveno pomembna identificirali 73.216,46 hektarjev travišč, ki pa niso bila vključena v noben izbran podukrep. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so ukrepi, ki imajo v teoriji postavljene konkretne varstvene cilje in so najbolj izrazito usmerjeni v ohranjanje naravovarstveno pomembnih travišč na območju Slovenije, neučinkoviti, ne-ciljno usmerjeni in kmetov ne stimulirajo k sodelovanju v ukrepih ter tako ne zagotavljajo pričakovanih učinkov.
Ključne besede: ekstenzivna travišča, biodiverziteta, habitatni tipi, GIS, KOP, Skupna kmetijska politika
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1198; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

7.
ZNAČILNOSTI EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA V PODRAVSKI STATISTIČNI REGIJI
Mateja Gavez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem obravnavala temo o značilnostih ekološkega kmetijstva v Podravski statistični regiji. Ekološko kmetijstvo predstavlja način kmetovanja, ki postaja vedno bolj aktualen, saj se ljudje vedno bolj zavedajo pomena zdrave prehrane in okolju prijaznega načina kmetovanja. Tako za Podravsko regijo kot Slovenijo je značilen trend naraščanja števila ekoloških kmetij, kar pozitivno vpliva na ohranjanje kulturne kmetijske krajine, biodiverziteto in varovanje celotnega okolja. V raziskavo sem vključila Slovenske gorice, Pohorje, Haloze in Dravinjske gorice ter Dravsko ravan. S pomočjo anketnega vprašalnika sem pridobila podatke, ki sem jih potrebovala za analizo o energetski intenzivnosti kmetij, ki sem jo izračunala s Slesserjevo metodo, pri kateri so vrednosti izražene z GJ/ha. Podatke sem nato primerjala z energetsko intenzivnostjo konvencionalnih kmetij v Podravski regiji.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, energetska intenzivnost, Slesser
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 761; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,19 MB)

8.
Poznavanje naravovarstvene terminologije med mestnim in podeželskim prebivalstvom
Nasja Škof, 2016, diplomsko delo

Opis: Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi… Anketirane smo razdelili v štiri podvzorce, prav tako smo podali tudi skupni vzorec celotne populacije glede na razpoložljive odgovore posameznega vprašanja v anketi. Pri poznavanju terminologije smo se osredotočili predvsem na termine kot so: biodiverziteta, Natura 2000 in svetovni dan biotske raznovrstnosti. Zanimalo nas je tudi poznavanje ogroženih vrst živali, rastlin in naravovarstvenih območij. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo bolj povezani z naravo bolje poznajo terminologijo, ogrožene organizme in zavarovana območja. Zavarovana območja, od najmanjših naravnih spomenikov do največjih parkov, v katera so vgrajena prizadevanja in trud generacij pred nami, so namreč bogastvo, najlepši dragulj, ki ga imamo v tej kroni, ki jo imenujemo narava. V vsakdanjem življenju se tega bogastva Slovenije velikokrat premalo zavedamo. V diplomskem delu smo naredili primerjavo med mestnim in podeželskim prebivalstvom, pri čemer smo ugotovili, da večji delež naših anketiranih predstavlja mestno prebivalstvo. Predvidevali smo, da ljudje, ki živijo na podeželju in hrano pridelajo doma, bolje poznajo zavarovana območja in ogrožene organizme. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotovili, da je poznavanje naravovarstvene terminologije med anketiranci zelo slabo. Primerjava mestnega in podeželskega prebivalstva je pokazala, da je poznavanje naravovarstvene terminologije boljše pri podeželskem kot pri mestnem prebivalstvu. Pri poznavanju zavarovanih območij je največ anketiranih kot zavarovano območje zapisalo Triglavski narodni park, kar smo predvidevali in je tudi razumljivo, saj gre za edini in največji slovenski narodni park.
Ključne besede: poznavanje terminologije, zavarovano območje, biodiverziteta, Natura 2000, redke vrste.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 725; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (962,71 KB)

9.
Vrstna pestrost gozdnih sestojev vzhodnega in zahodnega dela Mariborskega otoka
Tamara Karlo, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil primerjati vrstno pestrost lesnatih in zelnatih vrst dveh gozdnih sestojev, ki se nahajata na Mariborskem otoku. Star gozd in mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije smo v letih 2011, 2012 in 2013 primerjali s pomočjo indeksov za kvantificiranje vrstne pestrosti in s pomočjo ovrednotenja značilnosti vrstne sestave, kot aspektom kvalitete združbe. Star gozd pripada ilirsko kolinskemu nevtrofilnemu bukovemu gozdu, mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije pa predstavlja ilirski gozd gradna in belega gabra. V mlajšem sestoju je bila predvsem na račun gozdnih grmovnih vrst in pojavljanja posameznih dreves opažena večja vrstna pestrost lesnatih rastlin kot v starem gozdu. Nasprotno pa je bila vrstna pestrost zelnatih vrst podrasti večja v starem gozdu. Približno polovica (53 %) od vseh opazovanih zelnatih vrst podrasti je bila prisotna v obeh sestojih. Za mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije je značilnih le 6 % vrst, ki jih najdemo izključno tu, v primerjavi s starim gozdom, na katerega je vezanih 41 % vrst. Abundanca geofitov, ilirskih vrst ter ranljive vrste pasji zob (Erythronium dens-canis) je bila višja v starem gozdu. Pri popisu zelnatih vrst podrasti smo sledili še spremembam v pojavljanju in številčnosti vrst skozi celotno vegetacijsko obdobje, od zgodnje pomladi do jeseni, z namenom ugotoviti, v katerem letnem času je vrstna pestrost največja in kateri popisi so najbolj reprezentativni. V obeh gozdnih sestojih je bila največja pestrost zabeležena poleti, kar pomeni, da je za reprezentativno oceno vrstne pestrosti sestojev najprimernejši poletni čas. Po prvem letu opazovanj se nam je po močnih padavinah v jesenskem času, ki so povzročile poplavo na Mariborskem otoku, ponudila priložnost, da ocenimo, ali ima sestoj z vrstno bogatejšo podrastjo večje zmogljivosti za spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot sestoj z vrstno revnejšo podrastjo. Poplava ni imela vpliva na drevesne vrste, medtem ko je nanos naplavljenega peska spomladi onemogočil izraščanje večine spomladanskih geofitov. V obeh sestojih je poplava zmanjšala abundanco zelnatih vrst podrasti, vendar v mlajšem sestoju veliko izraziteje (80% manj popisanih osebkov). Absolutna vrstna pestrost v obeh sestojih se je povečala, na račun na novo popisanih vrst. Z izsledki naše raziskave lahko zaključimo, da je učinek poplave povezan s številom vrst in vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti pred poplavo, ki sta vplivala na sposobnost gozdnih sestojev, da se obnovijo po poplavi. Star gozd je zaradi večje vrstne pestrosti zelnatih vrst podrasti in večje poravnanosti lesnatih vrst stabilnejši – odpornejši na spopadanje z naravnimi motnjami v obliki poplave kot mlajši sestoj v pozni fazi sukcesije z manjšo vrstno pestrostjo zelnatih vrst podrasti in nižjo poravnanostjo lesnatih vrst.
Ključne besede: rečni otok, Drava, vrstna pestrost, biodiverziteta, β-diverziteta, poplava
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1317; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

10.
Zelene površine kot dejavnik kvalitete okolja v Mariboru
Ana Vovk Korže, Vesna Blažeka, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so prikazani tipi zelenih površin v Mariboru in njihove funkcije. Uradne klasifikacije tipov zelenih površin so številne. Prav tako imajo zelene površine v mestih mnoge funkcije. Namen prispevka je prikazati stanje zelenih površin v mestu in njihovo varovanje. Žal je biotska raznovrstnost v mestih premalo varovana.
Ključne besede: biodiverziteta, zelene površine, lokalna agenda, mesto, Maribor
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1144; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici