1. Čezmejno policijsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo: primer Policijske uprave Koper : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Družina, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opredelili in prikazali oblike čezmejnega policijskega sodelovanje z Republiko Italijo, katerih podlaga temelji na določilih Zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o čezmejnem policijskem sodelovanju. Oblike sodelovanja smo prikazali na primeru Policijske uprave Koper. Predstavili smo najpogostejše primere splošnih oblik policijskega sodelovanja, kamor sodijo zaprosila za podatke o lastništvu vseh vrst vozil, stalnega in začasnega prebivališča, itd., kot tudi najpogostejše primere posebnih oblik policijskega sodelovanja, kamor so uvrščene različne oblike čezmejnega opazovanja in sledenja, kontrole pošiljk, delo v mešanih patruljah ter uporaba zračnih in vodnih plovil. S primeri splošnih oblik sodelovanja se srečujemo vsakodnevno in potekajo v veliki večini po elektronski pošti, saj ne gre za nujne operativne naloge, ki bi zahtevale takojšnje interveniranje. Popolnoma drugačen pristop pa zahtevajo primeri posebnih oblik policijskega sodelovanja, saj se večinoma zgodijo hipno, brez v naprej načrtovanega oz. predvidenega odvijanja dogodkov. Zaradi tega so operativno bistveno nevarnejši, zahtevnejši, vendar toliko bolj zanimivi. Zaradi tega smo v diplomskem delu poseben poudarek namenili čezmejnemu policijskemu zasledovanju v druge namene. Ugotovitve kažejo, da gre pri takšnem zasledovanju v veliki meri za zasledovanje storilcev kaznivih dejanj, ki so bili naključno ali po obvestilu zaloteni pri izvrševanju kaznivega dejanja ali neposredno po njegovi izvršitvi. Prav tako smo ugotovili, da je dejanskega zasledovanja zaradi izognitve policijski kontroli zelo malo oziroma ga skoraj ni. Kriminaliteta ne pozna državnih meja in ukinitev kontrole na notranjih schengenskih mejah je slednje le še potrdilo.
Čezmejno policijsko sodelovanje pa se ne zaključi pri zatiranji kriminalitete ampak se kaže tudi ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega. Najpogostejše so hujše prometne nesreče na glavnih prometnih povezavah ob skupni državni meji, poplave, požari, itd. Izredno lepemu primeru takega sodelovanja smo bili priča julija 2022 ob doslej največjemu požaru v Republiki Sloveniji, požaru na Krasu. Slednji se je v določenih dneh širil na območje Republike Italije in obratno tako, da so pri gašenju, evakuaciji prebivalcev, usmerjanju prometa, itd., sodelovale policijske enote ter druge varnostne strukture obeh držav. Zaradi pomembnosti slednje oblike omoči, smo v diplomski nalogi pozornost namenili tudi temu.
Ključne besede: policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, preprečevanje čezmejne kriminalitete, schengenska konvencija, bilateralni sporazumi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (6,24 MB) |
2. Prihodnost tujih neposrednih naložbJožica Lebar, 2017, magistrsko delo Opis: Evropska unija je nadnacionalna državna tvorba, ki ima aktivno gospodarsko in politično vlogo. Gospodarska velesila, največja izvoznica in uvoznica ter vlagateljica. Vzpostavljeni enotni trg omogoča trgovanje z drugimi državami. Prosta trgovina je esencialnega pomena za gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Sem spadajo tudi neposredne tuje naložbe, katere največji svetovni vir je EU. Pred letom 2009 so to področje samostojno urejale države članice, ki so sklepale bilateralne investicijske sporazume. De iure so neposredne tuje naložbe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe leta 2009 del skupne trgovine in v izključni pristojnosti EU. Z 207. členom PDEU je prišlo do vzpostavitve centralističnega urejanja tega področja. S tem je nastalo veliko odprtih vprašanj glede dosedanje veljavne ureditve bilateralnih investicijskih sporazumov in seveda same razlage 207. člena PDEU.
Treba je vzpostaviti stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, ki bo varovalo investitorje v tuji oz. drugi državi ter povečevalo vpliv gospodarske integracije. Bistven varovalni element tujih neposrednih naložb je mehanizem za reševanje investicijskih sporov, le-ti omogočajo uveljavitev dogovorjene zaščite v praksi. Za razvoj geneze investicijskega prava EU bo potrebna skupna koordinacija držav članic in EU.
Pričujoče magistrsko delo je razdeljeno na pet vsebinskih sklopov, ki se začenja z orisom skupne trgovinske politike EU, nadaljuje z viri mednarodnega investicijskega prava, kjer bo največji poudarek na BIS ter njegovih jamstvih, ki so zapisana v obliki klavzul npr. najboljša nacionalna obravnava, poštena in enaka obravnava, prost prenos sredstev brez omejitev, kompenzacija v primeru razlastitve ter reševanje sporov. Temeljno poglavje zajema predstavitev pravne ureditve neposrednih tujih naložb po sprejetju Lizbonske pogodbe ter kazuistike Sodišča EU. V tem poglavju bo avtorica podala razlago 207. člena PDEU. Avtorica delo zaključi z napovedjo nadaljnjega razvoja investicijskega prava EU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, 207. člen PDEU, bilateralni investicijski sporazumi, neposredne tuje investicije, skupna trgovinska politika, notranji trg, mednarodno javno pravo, investicijsko pravo, izključna pristojnost, alternativno reševanje sporov.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 1675; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. ZNAČILNOSTI ŠVICARSKE DEVIZNOTEČAJNE POLITIKE IN EKONOMSKEGA SISTEMATamara Belak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Švica je neodvisna, nevtralna, v mnogih pogledih zelo samosvoja federacija. Njen unikaten politični sistem neposredne demokracije ji je v preteklosti in ji še danes omogoča status države s posebnimi odnosi z Evropsko unijo. Kot nečlanica Evropske unije, ima s slednjo podpisanih več sporazumov, ki so se izkazali kot uspešni. Kljub izredni majhnosti domačega trga in navkljub dejstvu, da nima lastnih virov naravnih bogastev, predstavlja izjemno uspešno gospodarstvo svetovnega formata. Tržno nišo je našla v izvažanju visokokakovostnih in visokocenovnih izdelkih ter storitev, predvsem finančnih, zavarovalniških in bančnih. Sploh bančni sektor doprinese velik delež švicarskemu BDP, za kar se lahko zahvali privatnemu bančništvu in bančni tajnosti. Svojo konkurenčnost vzdržuje, kljub temu, da ima svojo valuto. Švicarski frank se že dlje časa uvršča med pet vodilnih valut sveta. Status trdne valute mu omogočajo občasne intervencije švicarske narodne banke, ki manipulira s količino denarja v obtoku in določanjem obrestne mere. Je skorajda edina država na svetu, ki ohranja pozitivno mednarodno trgovanje s Kitajsko, kar pomeni da več izvozi na Kitajsko kot uvaža iz nje.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, bančni sistem, monetarna politika, bilateralni sporazumi, Evropska unija.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 2253; Prenosov: 274
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. LIBERALIZACIJA V ZRAČNEM TRANSPORTU EVROPSKE UNIJEJanja Rat, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Pomen zračnega transporta se je izjemno razširil v zadnjih nekaj desetletjih. Razloga za hitro širitev sta predvsem odprava omejitev in zmanjšani stroški. Mednarodni zračni transport na splošno igra pomembno vlogo v procesu mednarodne integracije in vpliva na razvoj drugih sektorjev gospodarstva. Letalski prevozni sistem je določen s strani svoje infrastrukturne sposobnosti, regulacijskega okvira, vozil in sposobnosti.
V Evropi se je v devetdesetih letih pojavil interes po liberalizaciji zračnega transporta in želja po odpravi zaščitne vloge države. Sistem regulacije ni več ustrezal povečanemu povpraševanju in visokim stroškom, saj so prevozniki nudili storitve znotraj svoje domače države v vlogi monopola. Po dereguliranju zračnega prometa v ZDA je sledila tudi Evropa. Liberalizacija se je tako izkazala za izredno učinkovito, saj je število potnikov hitro začelo naraščati, cene prevozov so padale.
V Evropi velja politika odprtega neba od leta 1993, ko so bili razveljavljeni dvostranski sporazumi med članicami. Omogočen je bil dostop na trg in odpravljen monopol. Liberalizacija zračnega transporta je prinesla več pozitivnih kot negativnih učinkov, saj se zračni transport in gospodarski razvoj med seboj dopolnjujeta. Tako zračni transport zaposluje ogromno ljudi, prispeva k povečanju BDP-ja, nudi socialno-ekonomske koristi.
Ključne besede: zračni transport, deregulacija, liberalizacija, bilateralni sporazumi, ekonomske koristi, gospodarska rast
Objavljeno v DKUM: 02.12.2010; Ogledov: 1768; Prenosov: 199
Celotno besedilo (996,68 KB) |
