| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNOST AMERIŠKEGA IN EVROPSKEGA GOSPODARSTVA NA OSNOVI GIBANJA DEVIZNEGA TEČAJA
Dražen Jankovič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Združene države Amerike in Evropska unija sta največji gospodarski velesili na svetu, ki skupaj prispevata več kot polovico celotnega ekonomskega outputa. Prav tako prispevata največji delež v svetovni trgovini, zato je pomembno gibanje deviznega tečaja dolarja in evra, ki ima lahko velike posledice tudi na globalnem tržišču. Devizni tečaj je cena tujega denarja izražena v domačem denarju. Poleg določanja cene med dvema valutama ima devizni tečaj še več funkcij v ekonomiji, ena pomembnejših je tudi določanje mednarodne konkurenčnosti države v povezavi z gibanjem indeksa cen oz. inflacijo. Empirična raziskava je pokazala, da je ameriški dolar realno depreciral skozi zadnje desetletje, kar pomeni, da se je izboljševala mednarodna konkurenčnost ZDA, medtem ko je evro apreciral v istem obdobju in posledično se je poslabšala mednarodna konkurenčnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju deviznega tečaja pa je imela globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja dolarja, ki je začel pridobivati na vrednosti, kakor tudi evra, ki je začel izgubljati na vrednosti.
Ključne besede: Združene države Amerike, ameriški dolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija (devalvacija), apreciacija (revalvacija), realni bilateralni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, teorije deviznega tečaja, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1730; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (363,81 KB)

2.
DEVIZNI TEČAJ DINARJA IN KONKURENČNOST SRBSKEGA GOSPODARSTVA
Irena Ratković, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delo diplomskega seminarja z naslovom Devizni tečaj dinarja in konkurenčnost srbskega gospodarstva je razdeljeno na dva dela, teoretični, ki vsebuje že znana dejstva in empirični, ki vsebuje statistične podatke in predstavijo srbsko gospodarstvo. V teoretičnem delu je pomembna opredelitev deviznega tečaja in njegove definicije. Tukaj smo predstavili, nominalni, realni in efektivni devizni tečaj, klasifikacijo (po IMF) in teorije oblikovanja deviznih tečajev, kot so plačilnobilančna teorija, teorija paritete kupne moči, monetarna ali denarna teorija in premoženjska ali portfeljska teorija. Tudi politična situacija v državi močno vpliva na gibanje deviznih tečajev in s tem tudi na konkurenčnost gospodarstva. Prav zato je pomembna tudi predstavitev srbskega gospodarstva, če namreč vemo, kaj se je dogajalo v državi tako na političnem kot na ekonomskem področju, lažje razumemo razmere v državi. Kazalniki, kot so globalna konkurenčnost, konkurenčnost turizma in kreditni ugled še dodatno oblikujejo sliko gospodarstva. V teoretičnem delu smo predstavili še deviznotečajno politiko v Srbiji. Na to smo navezali empirični del, ki predstavlja izračune nominalnega, realnega in efektivnega deviznega tečaja v obdobju od 2003 do 2008. Pri empiričnem delu smo upoštevali največje izvozne partnerice Srbije v tem obdobju. Najprej smo predstavili nominalni devizni tečaj dinarja v primerjavi z vsako izvozno partnerico. Temu so sledili izračuni realnega deviznega tečaja, ki so nam povedali, če je domače (srbsko) gospodarstvo pridobilo ali izgubilo na konkurenčnosti v primerjavi s svojim partnerjem. Na koncu smo izračunali nominalni efektivni in realni efektivni devizni tečaj. Pri nominalnem efektivnem deviznem tečaju smo pogledali, kako se giblje valuta (dinar) v odnosu na tehtano povprečje valut drugih držav, vključenih v košarici. Pri realnem efektivnem deviznem tečaju smo nominalni efektivni devizni tečaj tako prilagodili, da je postal uporaben za merjenje mednarodne konkurenčnosti države.
Ključne besede: Ključne besede: bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, deviznotečajna politika, mednarodna konkurenčnost in Srbija.
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1778; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (495,15 KB)

3.
BILATERALNI IN EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ NA NORVEŠKEM
Sandra Ošlaj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Norveška je gospodarsko zelo močna država, kar se kaže v zelo visokem bruto domačem proizvodu in stabilni monetarni politiki, ki teži k čim nižji inflaciji. Velik del njenih prihodkov predstavljajo naftni prihodki, zaradi česar se je država odločila ustanoviti naftni sklad (pokojninski sklad), ki je neke vrste način varčevanja za prihodnost. Po mnenju mnogih analitikov je gibanje deviznega tečaja norveške krone v močni soodvisnosti z nihanjem cen nafte. Seveda so poleg nihanja cen nafte pomemben oblikovalec gibanja tečaja tudi razmere na trgu dela. Za primerjanje države v mednarodnem merilu je pomemben pokazatelj realni bilateralni devizni tečaj krone, po katerem je vidna konkurenčnost Norveške v razmerju do partnerske države. Še boljšo oceno konkurenčnosti na sproti vsem trgovinskim partnericam, pa nam daje izračun realnega efektivnega deviznega tečaja. Skozi celotno opazovano obdobje je bil realni bilateralni in realni efektivni devizni tečaj norveške krone deležen apreciacijskih pritiskov. Norveška krona je stabilna in močna valuta in posledično država nima namena vstopiti v evroobmočje.
Ključne besede: Nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni efektivni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, maastrichtski kriteriji.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1856; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (601,49 KB)

4.
DEVIZNI TEČAJ IN MEDNARODNA TRGOVINA ŠVICE
Matjaž Brumen, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V primeru Švice gre za malo, tehnološko razvito, izvozno usmerjeno, ter gospodarsko zelo konkurenčno državo. Gre za državo, ki ima mešano nacionalno, jezikovno in religiozno geografsko območje, kajti v tej državi zasledimo šest nacionalnosti, tri religije in kar štiri uradne jezike prebivalstva na tako majhnem geografskem območju. Na svojem ozemlju nima surovin in energentov, zato mora te uvažat. Njen gospodarski razvoj pa temelji predvsem na sekundarnem (industrija in energetika) in terciarnem (bančništvo, turizem, zavarovalništvo) sektorju. Tržni ali nominalni devizni tečaj se je v primerjavi z evrom in ameriškim dolarjem gibal stabilno, prav tako tudi realni devizni tečaj, ki smo ga izračunali s pomočjo inflacije, oziroma koeficientov cen obravnavanih držav. Efektivni nominalni in efektivni realni devizni tečaj, ki smo ga izračunali s pomočjo ponderjev cen najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Švice, se je prav tako gibal stabilno. Švicarski frank je močna in stabilna valuta. Najpomembnejši trg Švice je Evropska unija, sledijo ZDA in Kitajska. Pri samih vplivih švicarskih ekonomskih agregatov (kot so npr. nominalni in realni BDP, inflacija, javnofinančni primanjkljaj, javni dolg, brezposelnost,… itd) na vrste švicarskega deviznega tečaja, ne moremo dati končne odločitve, ker iz teh podatkov z gotovostjo ne moremo sklepati oziroma trditi, da navedeni ekonomski agregati vplivajo na njih. Lahko rečemo le, da je gibanje med njimi močno povezano.
Ključne besede: Devizni tečaj, bilateralni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, inflacija, Švica
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1140; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (983,39 KB)

5.
ZNAČILNOSTI ŠVICARSKE DEVIZNOTEČAJNE POLITIKE IN EKONOMSKEGA SISTEMA
Tamara Belak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Švica je neodvisna, nevtralna, v mnogih pogledih zelo samosvoja federacija. Njen unikaten politični sistem neposredne demokracije ji je v preteklosti in ji še danes omogoča status države s posebnimi odnosi z Evropsko unijo. Kot nečlanica Evropske unije, ima s slednjo podpisanih več sporazumov, ki so se izkazali kot uspešni. Kljub izredni majhnosti domačega trga in navkljub dejstvu, da nima lastnih virov naravnih bogastev, predstavlja izjemno uspešno gospodarstvo svetovnega formata. Tržno nišo je našla v izvažanju visokokakovostnih in visokocenovnih izdelkih ter storitev, predvsem finančnih, zavarovalniških in bančnih. Sploh bančni sektor doprinese velik delež švicarskemu BDP, za kar se lahko zahvali privatnemu bančništvu in bančni tajnosti. Svojo konkurenčnost vzdržuje, kljub temu, da ima svojo valuto. Švicarski frank se že dlje časa uvršča med pet vodilnih valut sveta. Status trdne valute mu omogočajo občasne intervencije švicarske narodne banke, ki manipulira s količino denarja v obtoku in določanjem obrestne mere. Je skorajda edina država na svetu, ki ohranja pozitivno mednarodno trgovanje s Kitajsko, kar pomeni da več izvozi na Kitajsko kot uvaža iz nje.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, bančni sistem, monetarna politika, bilateralni sporazumi, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1345; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici