| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi povečevanja projektne organizacijske zrelosti v energetski panogi
Boštjan Vrhovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Energetska podjetja, ki delujejo na področju prodaje zemeljskega plina, se srečujejo z obsežnimi spremembami. Da so podjetja lahko sledila tem spremembam in se jim ustrezno prilagodila, so bila primorana uvajati spremembe tudi v svojem poslovanju in organizaciji. Ta kompleksnost sistema, kjer se je podjetje v določenem trenutku moralo preoblikovati, spremeniti poslovni model (tako na nabavni kot na prodajni strani), vse to pravilno in skladno z zakonodajo upravljati ter na koncu uspešno prodati na trgu, je predstavljala za mnoga podjetja velik izziv. Podjetja morajo poiskati rešitve tako, da bodo konkurenčna na trgu in se bodo sposobna prilagoditi zahtevam svojih kupcev. Opustiti morajo tradicionalne vzorce delovanja in pri nastopu na trgu doseči svojo vlogo in poslovni model, saj bodo le tako lahko delovala neodvisno in v smeri svojih ciljev. Pri tem imajo veliko vlogo tudi zaposleni, ki morajo prav tako spremeniti načine izvajanja svojega dela in odnos do kupcev. Doseganje navedenega je izjemno zahtevno, gre torej za organizacijsko izjemno zahteven projekt, ekonomsko upravičen samo ob doseganju zadostne ekonomije obsega, saj so fiksni stroški precej visoki (organizacijska struktura, najem transportnih poti, članstva). Ključno je, da podjetja to spoznajo in začnejo z aktivnostmi v smeri preoblikovanja. Rešitev je lahko v oblikovanju projektne pisarne, ki z implementacijo celovitega sistema projektnega managementa v podjetju, zagotovitvijo ustrezne projektne usposobljenosti vodij projektov in članov projektnih timov, vzpostavitvijo projektnega informacijskega sistema in drugimi dejavnostmi podpre pravilno in pravočasno izvedbo vseh projektov, ki so potrebni za nastale spremembe na trgu. Pri tem pa mora podjetje paziti na pomembne dejavnike (enostavnost, osredotočenost, planiranje, polno podporo vodstva, komuniciranje) za uspešno umestitev projektne pisarne in obvladovanje tveganj (število vodij, izgorelost, papirologijo, org. prestrukturiranje) – tveganje in rezultati gredo z roko v roki. Vzpostavljanju uspešnega projektnega vodenja, s pomočjo katerega bodo podjetja dosegla želen cilj, mora slediti tudi ustrezen informacijski sistem, ki je vezan na projekt in njegovo okolje, v katerem je oblikovan, voden, izvajan in končan. S pomočjo informacijskega sistema bomo lažje nadzirali, upravljali in vodili projekte, ki so potrebni za preoblikovanje podjetja. Informacijski sistem bo osrednji element kontrolnega mehanizma, ki bo spremljal vse dogajanje in nas pravočasno obveščal o doseženem in potrebnih korektivnih ukrepih. Magistrsko delo izpostavlja pomen in nujnost projektnega vodenja in projektne organiziranosti za pravilno odzivanje podjetja na spremembe in izzive na trgu. Ključno pri tem je, da se proces preoblikovanja podjetja ne konča z vzpostavitvijo nove organizacijske oblike in članstva v lastni bilančni skupini, pač pa z vzpostavitvijo kontinuiranega procesa razvoja projektne pisarne in zasledovanjem ciljev, opredeljenih v strategiji. Dolgoročen obstoj lahko zagotovita le nenehno prilagajanje trgu in sprotno preoblikovanje poslovnega procesa, tako da bo sledil tržnim razmeram in kupčevim potrebam.
Ključne besede: zemeljski plin, spremembe na trgu zemeljskega plina, bilančna skupina, projektno vodenje, projektna pisarna, operater distribucijskega omrežja.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1284; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

2.
AVTONOMNO SPREMINJANJE RAČUNOVODSKIH USMERITEV V VELIKIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Nejc Grubelnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem poskušal na podlagi preučevanja letnih poročil velikih slovenskih družb od leta 2008 do 2011 ugotoviti, koliko je bilo sprememb računovodskih usmeritev, kakšne vrste so bile in kakšne posledice so imele na izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega izida podjetja. Podjetja lahko spreminjajo računovodske usmeritve iz dveh razlogov in sicer zaradi spremembe obstoječih standardov računovodenja ali prostovoljno oz. avtonomno. Kadarkoli podjetja spreminjajo računovodske usmeritve morajo to tudi ustrezno utemeljiti in prikazati spremembe računovodskih kategorij zaradi te spremembe. Pri svojem raziskovanju sem našel v letnih poročilih desetih slovenskih družb za štiri leta (40 poročil) šest primerov avtonomnih sprememb, ki so imele vpliv na premoženjsko finančno stanje podjetja ali/ in na čisti dobiček podjetja. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi novih Mednarodnih standardov pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetij. Spremembe računovodskih usmeritev zaradi v tem času sprejetih novih Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, pa niso imele vpliva na premoženjsko finančni položaj podjetja in poslovni izid.
Ključne besede: Računovodske usmeritve, Avtonomno spreminjanje računovodskih usmeritev, Mednarodni standardi računovodskega poročanja Družbe, Konsolidirani računovodski izkazi, Izkaz finanančnega položaja, Izkaz poslovnega izida, Bilančna vsota Čisti poslovni izid, Sredstva, Obveznosti, Kapital
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 2228; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (580,07 KB)

3.
POMEN DAVČNE KULTURE NA OBLIKOVANJE DAVČNE POLITIKE PODJETJA
Tamara Verbošt, 2012, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega seminarja je bil prikazati, kakšen pomen ima davčna kultura na oblikovanje davčne politike podjetja. Najprej smo predstavili davčno kulturo na splošno in davčno kulturo v Sloveniji, nato pa davčno politiko podjetja. Z davčno kulturo se srečujemo vsak dan v življenju. Ko govorimo o davčni kulturi, govorimo o odnosu do prostovoljnega plačevanja davkov, poravnavanju obveznosti, utaji davkov, davčnih nepravilnostih ter izogibanju plačila davkov. Davčna kultura države predstavlja celoto relevantnih formalnih in neformalnih institucij, ki so povezane z nacionalnim davčnim sistemom in njegovim praktičnim izvajanjem,ki sta zgodovinsko vpletena v kulturo države, vključujoč odvisnost in zveze, ki so jih povzročile njihove interakcije (Nerre, 2008, 155). Davčni zavezanci imajo svoje pravice, hkrati pa dolžnosti, ki jih je treba izpolnjevati. Ugotovili smo, da je slovenska kultura pri plačevanju davkov porazna, kar prikazujejo podatki , da je utajevanja davkov iz leta v leto več. Posamezniki iščejo vzroke v gospodarski krizi, drugi pa v kriminalnih združbah. DURS ima v poslovni strategiji 2010 – 2013 zapisano strategijo za krepitev davčne kulture in pomoč zavezancem za davek, namen DURS – a pa je, da bi pravilno plačevali zneske davčnih obveznosti. Ko govorimo o davčni politiki podjetja, govorimo o sestavini poslovne politike podjetja, v njen okvir pa so zajete tudi politike poslovnih funkcij. Za davčno politiko je zelo pomembno poznavanje davčno – bilančne politike. Pomembno vlogo pri oblikovanju ciljev imajo davki. Vključenost davkov v poslovno odločanje mora biti v tolikšni meri, da lahko dobro analiziramo možnosti za doseganje ciljev, da dobro spoznamo podjetje in da spoznamo v okviru ciljnega sistema davčne cilje. Vsako podjetje mora uskladiti davčne cilje s samimi cilji podjetja. Pri davčnih ciljih so zelo pomembne lastnosti, kot so npr. nevtralnost cilja, avtonomnost cilja ipd. Vpliv, ki ga imajo davki na oblikovanje davčnih ciljev, pa je lahko omejen z izbiro lokacije poslovanja, velikostjo podjetja, pravnoorganizacijsko obliko itd. Pri velikih podjetjih, davčno politiko podjetja konkretno določijo izvajalci v posebnem oddelku na področju davščin, za srednja in mala podjetja pa to opravljajo davčni svetovalci kot zunanji strokovnjaki.
Ključne besede: davčna kultura, davčna politika podjetja, davki, davčne utaje, davčni cilji, davčni zavezanci, davčne obveznosti, davčno – bilančna politika, davčne nepravilnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 3301; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (767,73 KB)

4.
PRIMERJALNA ANALIZA DOKAPITALIZACIJ NOVE KBM D.D. IN NOVE LB D.D. TER IZBRANIH TUJIH BANK
Daniel Medved, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni pojmi povezani z dokapitalizacijo kot tudi razlogi za dokapitalizacije bank (širitev, kapitalska ustreznost, ….). V teoretičnem delu so predstavljeni vzroki za dokapitalizacije bank kot tudi vplivi Basela III in zahtev EBA na odločitev pri dokapitalizacijah bank. Magistrsko delo zavzema tudi kronološki opis dogajanja na mednarodnih kapitalskih trgih v času finančne krize in posledični vpliv na dokapitalizacije bank. Predstavljeni pa so tudi zakonski vidiki dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji, kjer je vključena tudi mednarodna zakonodaja ob iskanju svežega kapitala na mednarodnih trgih v primeru Nove KBM d.d. V magistrskem delu je podrobneje predstavljena dokapitalizacija in vstop na varšavsko borzo pri Novi KBM d.d. Analizirana so gibanja bilančnih vsot bank v Sloveniji, Avstriji, Madžarskem, Hrvaškem, Italiji in na Poljskem. Raziskava in analiza obsega naslednje dokapitalizacije pri bankah v Sloveniji Nova LB d.d. in Nova KBM d.d., v Avstrija Raiffeisen Bank International AG in Erste Group AG, na Madžarska OTP Bank PLC in K&H Bank, na Hrvaška Zagrebačka Banka d.d. in Privredna Banka Zagreb d.d., v Italija Unicredit SPA in Intesa Sanpaolo ter na Poljskem PKO Bank Polski SA in Bank Pekao SA. Najpomembnejši del magistrskega dela predstavlja primerjalna analiza bank in dokapitalizacij bank v kateri je dokazano, da so cene delnic bank po dokapitalizaciji pred finančno krizo rastle, po začetku finančne kriza pa so dokapitalizacije bank negativno vplivale na ceno delnice. Z analizo in raziskavo je prikazan vpliv kapitalskega trga na postavljanje cene v dokapitalizacijah. Zaključek raziskave pa razkriva, da bodo dokapitalizacije bank potrebne dokler ne bo gospodarstvo in posredno banke zaživele samostojno brez pomoči države in centralnih bank oziroma Evropske centralne banke.
Ključne besede: dokapitalizacija, dokapitalizacija bank, sanacija bank, bilančna vsota, kapital bank, temeljni kapital bank, tveganja v bankah, kapitalska ustreznost, Basel III, ECB, EBA
Objavljeno v DKUM: 20.08.2012; Ogledov: 3078; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (597,55 KB)

5.
6.
OSKRBA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE S 400 kV NADZEMNIM VODOM
Dejan Simonišek, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo temelji na oskrbi Dolenjske in Bele krajine z električno energijo, njeni problematiki, možnih izboljšavah in rešitvah. Predstavljena so bistvena stikališča elektroenergetskega omrežja Posavja. Na podlagi pridobljenih podatkov slovenskega elektroenergetskega omrežja so prikazani izračuni pretokov moči ter izgub za Posavje in enega izmed najpomembnejših območij Dolenjske, Hudo.
Ključne besede: elektroenergetsko omrežje, pretoki moči, izgube, daljnovod, nadzemni vod, bilančna moč, oskrba z električno energijo
Objavljeno v DKUM: 10.03.2011; Ogledov: 2197; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici