| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA RASTNIH IN KLAVNIH LASTNOSTI BIKOV LISASTE PASME PO PROIZVODNEM TIPU
Vesna Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev.
Ključne besede: biki, lisasta pasma, proizvodni tip, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 876; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (887,73 KB)

2.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 282; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

3.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 307; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Vpliv dolžine slame na priraste govejih pitancev na farmi Žipo Lenart
Barbara Veber, 2019, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo na farmi Žipo Lenart testirali vpliv dolžine slame na priraste bikov pitancev. V poskusu je bilo vključenih 32 bikov, ki so bili porazdeljeni v štiri bokse tako, da je v vsakem boksu bilo osem bikov. V vseh boksih so biki v osnovi prejemali enak krmni obrok s slamo različne dolžine (2 cm, 3 cm, 5 cm in nerezana slama). Poskus smo izvajali 3 mesece in v tem obdobju izvedli mesečo tehtanje ter merjenje višine vihra in križa. Med skupinami bikov v nobenem obdobju nismo zabeležili statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) ne v masi, višini vihra, višini križa ter ne v dnevnih prirastih. Zraven tega smo spremljali še obnašanje živali, kjer smo beležili katero aktivnost izvaja določena žival v opazovanem času. Bike smo opazovali po v naprej pripravljeni preglednici tri krat na dan po pet minut na žival. Med posameznimi oblikami obnašanja ni prišlo do statistično značilnih razlik (P ≥ 0,05) med skupinami. Statistično značilne razlike (P < 0,05) med skupinami smo opazili pri številu prežvekov na minuto in potrebnem času za en bolus, medtem ko pri številu prežvekov na bolus ne. Presejalni test smo opravili za kontrolo sestave krmnega obroka ter za pomoč pri ugotavljanju, če živali prebirajo krmo. Po opravljenem presejalnem testu ostanka krmnega obroka smo pri skupini krmljeni s 5 cm slamo in kontrolni skupini v vrhnjem in spodnjem situ opazili odstopanja od priporočil in sicer na račun prebiranja krme.
Ključne besede: biki / dolžina slame / prirasti / prežvekovanje / presejalni test
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici