SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
NADGRADNJA IGRE OTHELLO Z ALGORITMI UMETNE INTELIGENCE
Edo Osmič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je opisan postopek izdelave igre othello, ki jo nadgradimo z algoritmi umetne inteligence. Vsebuje opis in zgodovino igre, predstavljeno pa je tudi orodje, s katerim igro izdelamo. Obravnavamo tudi načrt in postopek izdelave igre, na koncu pa je bolj podrobno opisana še implementacija algoritmov. Rezultat diplomske naloge je računalniški igralec igre othello, ki pri izbiranju svojih potez uporablja specifične strategije.
Ključne besede: Othello, reversi, umetna inteligenca, algoritem, alfa-beta, strategija, računalniška igra
Objavljeno: 14.01.2011; Ogledov: 1452; Prenosov: 69
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

5.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 1235; Prenosov: 209
.pdf Polno besedilo (3,76 MB)

6.
Funkcija gama
Tamara Prešern, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je funkcija gama. Definiramo jo z nepravim integralom in dokažemo njene osnovne karakteristike. Dokažemo tudi izrek, ki opisuje pogoje, ki funkcijo gama enolično določajo. Nato še definiramo funkcijo beta in navedemo nekaj osnovnih lastnosti in povezav med funkcijama beta in gama. Na koncu še izpeljemo Stirlingove formule in s pomočjo le-teh dokažemo Wallisovo formulo.
Ključne besede: funkcija gama, funkcija beta, Stirlingova formula, konveksnost, nepravi integral, Wallisova formula
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1916; Prenosov: 84
.pdf Polno besedilo (341,11 KB)

7.
PROGRAM ZA IGRANJE IGRE ARIMAA
Marjan Verk, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili igro Arimaa in razložili njena pravila. Opisali smo tudi najbolj pogoste strategije pri igranju Arimaa. Implementirali smo testni program za igranje Arimaa s pomočjo algoritma alfa-beta. Predlagali smo še nekaj možnih izboljšav za naš program. Na koncu smo primerjali testni program z ostalimi razpoložljivimi programi, ki igrajo igro Arimaa.
Ključne besede: Arimaa, alfa beta, umetna inteligenca
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1244; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (10,84 MB)

8.
Grafting of cotton with [beta]-cyclodextrin via poly(carboxylic acid)
Bojana Vončina, Alenka Majcen Le Marechal, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Cyclodextrins are cyclic oligosaccharides. Cyclodextrin molecules can form inclusion complexes with a large number of organic molecules. The properties of cyclodextrins enable them to be used in a variety of different textile applications. Cyclodextrins can act as auxiliaries in washing and dyeing processes, and they can also be fixed onto different fiber surfaces. Because of the complexing abilities of cyclodextrins, textiles with new functional properties can be prepared. Poly(carboxylic acid)s such as 1,2,3,4-butane tetracarboxylic acid (BTCA) are well-known non-formaldehyde crosslinking reagents. BTCA has four carboxylic acid groups, which can react with hydroxyl groups of cellulose and form stable ester bonds. We crosslinked -cyclodextrin molecules on hydroxyl groups of cellulose via BTCA.
Ključne besede: textile fibres, chemical modification, beta cyclodextrines, butane tetracarboxylic acid, BTCA, FTIR, host-guest systems, formaldehyde-free crosslinking reagents
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 915; Prenosov: 14
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
Exocytosis of insulin in vivo maturation of mouse endocrine pancreas
Aldo Rozzo, Tiziana Meneghel-Rozzo, Saška Lipovšek Delakorda, Shi-Bing Yang, Marjan Rupnik, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The aim of this study was to define when an insulin-positive cell becomes functional in vivo and starts to exocytose insulin in a regulated nutrient-dependent manner. Insulin-positive cells appear in embryonic life (midgestation) and complete their maturation, presumably around birth. In order to work with embryonic and newborn endocrine pancreas, we used organotypic slices. The mouse embryonic pancreas slices show high basal insulin release that is not further elevated by high glucose levels. Despite the presence of functional voltage-activated ion channels, the cells are not electrically active in the presence of secretagogues. At birth, the high basalinsulin release drops and, after postnatal day 2, the insulin-positive cells show both adult-like bursting electrical activity and hormone release induced by high glucose levels. These properties allowed us to define them as beta cells. Despite the apparent stability of the transcription factor profile reported in insulin-positive cells during late-embryonic life, functional beta cells appear only 2 days after birth.
Ključne besede: cell biology, insulin release, embrios, newborn, beta-cell maturation, developing pancreas
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 472; Prenosov: 0
URL Polno besedilo (0,00 KB)

10.
FIZIOLOŠKO PRILAGAJANJE OBČUTLJIVOSTI APARATA ZA ZLIVANJE SEKRETORNIH MEŠIČKOV NA KALCIJEVE IONE CELIC BETA TREBUŠNE SLINAVKE
Maša Skelin, 2011, doktorska disertacija

Opis: Raziskovali smo vlogo proteinskih kinaz v procesu uravnavane eksocitoze v celicah beta trebušne slinavke. Za stimulacijo od Ca2+ odvisne sekrecije smo uporabili vlak depolarizacijskih pulzov ali počasno fotolizo, s katerima smo kontrolirali znotrajcelično aktivnost Ca2+ ionov. S pomočjo meritev kapacitivnosti celične membrane smo zasledovali eksocitozo, to je zlivanje sekretornih mešičkov s plazemsko membrano. Pri kontroli je zadostna sprememba Ca2+ sprožila vsaj dve fazi eksocitoze. Hitrost spremembe kapacitivnosti je v odvisnosti od [Ca2+]i razkrila saturacijsko kinetiko z visoko kooperativnostjo, pri čemer je bila polovica maksimalne hitrosti dosežena pri 2,9 ± 0,2 µM kalcija. Nato smo z dodajanjem cAMP ugotavljali vlogo PKA v procesu eksocitoze. Naši rezultati kažejo, da cAMP stimulira eksocitozo pri značilno nižji [Ca2+]i v primerjavi s kontrolo. Enake rezultate smo dobili, ko smo s 6-Phe-cAMP direktno stimulirali PKA, medtem ko aktivacija Epac2, ki je prav tako ena izmed poti delovanja cAMP, ni imela posebnega vpliva na spremembo občutljivosti sekretornega aparata. V nadaljevanju smo preučili še vlogo PKC in Cdk5 v procesu izločanja inzulina. Aktivacija PKC je znižala občutljivost prve faze eksocitoze v primerjavi z inhibicijo PKC, medtem ko je inhibicija Cdk5 zmanjšala hitrost zlivanja sekretornih mešičkov s plazemsko membrano, pri čemer je ostala občutljivost na [Ca2+]i nespremenjena. Ker literatura navaja, da PKC in Cdk5 fosforilirata vrsto proteinov, vključenih v mehanizem sekrecije, smo testirali vlogo Munc18-1, ki je po našem mnenju ena najbolj verjetnih fosforilacijskih tarč PKC in Cdk5. Povišana ekspresija PKC fosforilacijske mutante Munc18-1 je značilno znižala amplitudo prve faze eksocitoze in zvišala njeno občutljivost na [Ca2+]i. Amp1 je bila značilno nižja tudi pri povišani ekspresiji Cdk5 fosforilacijske mutante Munc18-1, vendar je bila njena občutljivost na [Ca2+]i tokrat značilno nižja. Prav tako je bila značilno nižja tudi hitrost zlivanja mešičkov s plazemsko membrano. Naši rezultati tako potrjujejo hipotezo, da cAMP v celicah beta spremeni občutljivost sekretornega aparata na Ca2+ ione z aktivacijo PKA. Tudi PKC in Cdk5 sta z delovanjem preko proteina Munc18-1 pomembna regulatorja eksocitoze, pri čemer je PKC pomembna za preprečevanje zlivanja mešičkov s plazemsko membrano pri nezadostni [Ca2+]i, Cdk5 pa sodeluje v pripravi mešičkov na zlitje.
Ključne besede: beta celice, eksocitoza, proteinske kinaze, občutljivost na kalcij, izločanje inzulina
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1181; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (13,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici