| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Protibakterijske učinkovine hmelja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tine Vidmar, 2022, diplomsko delo

Opis: Hmelj je rastlina, ki se jo večinoma uporablja v pivovarstvu. Vsebuje številne učinkovine z dokazanim protibakterijskim, antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. V diplomskem delu smo se osredotočili na ksantohumol, alfa kisline in beta kisline, ki smo jih izolirali iz hmelja. Določali smo njihovo protibakterijsko učinkovitost oz. minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) proti bakterijam različnih vrst. Hmeljni ekstrakt smo pripravili z ekstrakcijo trdno-tekoče in ga nato očistili še z ekstrakcijo tekoče-tekoče. S preparativno kromatografijo smo iz hmeljnega ekstrakta izolirali alfa kisline, beta kisline in ksantohumol. Najprej smo uporabili flash (hitro) kromatografijo, nato pa še preparativno kromatografijo. Vmes smo frakcije preverjali z analiznim HPLC, prav tako pa smo okarakterizirali tudi končne izolate. Protibakterijskim učinkovinam smo nato spektrofotometrično in vizualno določili MICe za rast Escherichie coli, Pseudomonas aeruginose, Bacillus cereusa in Pseudomonas fluorescensa. Ugotovili smo, da ksantohumol, alfa kisline in beta kisline delujejo protibakterijsko na po Gramu pozitivne in prav tako na po Gramu negativne bakterije. Najnižje MIC vrednosti na vse preiskovane bakterije je izkazal ksantohumol. Najnižja je bila 3,6 µg/mL za P. fluorescens. MIC vrednosti ksantohumola za preostale bakterije so se gibale od 5,2 do 9,4 µg/mL. Najvišji MIC smo določili pri alfa kislinah za P. aeruginoso z vrednostjo 41,7 µg/mL. MIC vrednosti beta kislin so bile na različnih preiskovanih bakterijah od 15,6 do 31,3 µg/mL.
Ključne besede: hmelj, protibakterijske učinkovine, alfa kisline, beta kisline, ksantohumol, minimalna inhibitorna koncentracija
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 292; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

2.
Načrtovanje visokotlačne separacije maščobnih kislin iz rastlinskih olj
Petra Kotnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Predstavljeno delo obravnava raziskave na področju faznih ravnotežij, ekstrakcije in frakcioniranja maščobnih kislin v rastlinskih oljih, obogatenih s prostimi maščobnimi kislinami (FFA) pri visokih tlakih v inertnem mediju, kot je ogljikov dioksid (CO2). Podatki so ključni za nadaljnje načrtovanje visokotlačnih separacijskih procesov, saj pripomorejo k izboljšanju določenih industrijskih procesov v smeri okoljevarstva in kvalitete proizvodov. Baze podatkov že vsebujejo podatke faznih ravnotežij za sistem rastlinska olja – CO2. Zaradi širokega izbora rastlinskih olj, ki se danes nahajajo na tržišču, podatki o faznih ravnotežjih za vsa olja niso dostopni. Predvsem v literaturi ni podatkov za fazna ravnotežja pri tlakih višjih od 350 bar in podatkov o faznih inverzijah v sistemih rastlinsko olje – CO2. Delo je tako omejeno na tri rastlinska olja, ki so komercialno dostopna, to so repično olje, olje koruznih kalčkov in olje boraga. Olja so predhodno obdelana s postopkom umiljenja in na ta način obogatena s prostimi maščobnimi kislinami. Meritve faznih ravnotežij in opazovanja faznih inverzij so izvedena na sistemih FFA-obogateno repično olje – CO2, FFA-obogateno olje koruznih kalčkov – CO2 in FFA-obogateno olje boraga – CO2 v območju tlakov med 100 in 550 bar in temperaturah 35, 45, 65 in 85 °C. Vsebnost maščobnih kislin smo določili s plinsko kromatografijo in na podlagi dobljenih rezultatov določili porazdelitvene koeficiente in separacijske faktorje. Raziskave visokotlačne ekstrakcije olja iz semen s CO2 smo izvedeli na dveh naravnih materialih z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin, to so semena boraga (Borago officinalis L.) in semena nočnega svetlina (Oenthera biennis L.) pri tlaku 200 in 300 bar in temperaturah 40 in 60 °C. Ekstrakcijske krivulje smo ovrednotili z dvema matematičnima modeloma, ki kar najbolje opišeta potek ekstrakcijske krivulje v območju stacionarnega prenosa snovi in v območju nestacionarnega prenosa snovi. Zaključek raziskave predstavlja frakcioniranje repičnega olja v smeri izolacije -linolenske kisline in koncentriranja FFA in -sitosterola v oljih. Pri koncentriranju FFA smo uporabili dva postopka, prvi je superkritična ekstrakcija v dveh stopnjah, ki daje zadovoljive rezultate v primerjavi s konvencionalno metodo kolonske kromatografije.
Ključne besede: fazno ravnotežje, ekstrakcija, separacija, ogljikov dioksid, rastlinska olja, proste maščobne kisline, beta-sitosterol, gamma-linolenska kislina
Objavljeno v DKUM: 12.06.2014; Ogledov: 2205; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici