SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Neologisms in public discourse
Tanja Medvešek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na novonastale besede v javnem diskurzu, ki se imenujejo neologizmi. Glavni vir raziskovanja teh besed je bil internet. Neologizmi so predstavljeni predvsem z besedotvornega vidika. Za boljše razumevanje besedotvornih postopkov so razloženi tudi nekateri pojmi. Raziskali smo tudi, zakaj sploh neologizmi nastajajo in kaj neologizmi po svoji definiciji sploh so. Poiskani neologizmi so bili analizirani in razvrščeni glede na besedotvorni postopek. Želeli smo ugotoviti, kateri postopek je najbolj produktiven v angleškem jeziku. Predstavili smo pomen neologizmov in pogostost pojavljanja oz. uporabe. Za pridobitev tega podatka smo uporabili elektronsko zbirko besedja, elektronski korpus imenovan Coubild Bank of English.
Ključne besede: neologizem, priložnostnice, besedotvorje, leksikologija, besednjak, družba
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1714; Prenosov: 210
.pdf Polno besedilo (294,28 KB)

3.
NOVOTVORJENKE V TISKANIH IN SPLETNIH OGLASIH
Ines Voršič, 2009, diplomsko delo

Opis: Oglasi so postali del našega vsakdanjega življenja, saj nas kot potencialne potrošnike na najrazličnejše načine nagovarjajo na vsakem koraku. Težnja po kreativnosti, zanimivosti in vpadljivosti je opazna tudi v jeziku oglasov. V zadnjem času kot izraz izvirnosti in duhovitosti oglaševalcev pogosto zasledimo nove besede oz. novotvorjenke. Te so predmet našega raziskovanja. Na osnovi paberkovalno zbranih tiskanih in spletnih oglasov smo napravili besedotvorno analizo novotvorjenih besed. Zanimal nas je način tvorbe, ali novotvorjenke nastajajo po že ustaljenih besedotvornih postopkih, analogiji ali po kakšnih še neuveljavljenih tvorbenih vzorcih. V analizi smo opozorili na morebitno stilno in zvrstno zaznamovanost novih tvorjenk. Vsako izmed obravnavanih besed smo skušali tudi pomensko opredeliti, v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda pa smo preverjali, ali je katera od novotvorjenk že zajeta. Oglasi so obravnavani kot celota z namenom, da se ugotovijo zgradbene prvine, v katerih so novotvorjenke največkrat prisotne, hkrati pa smo želeli izvedeti, v kolikšni meri so novotvorjenke vezane na ime oglaševalca ali oglaševanega predmeta.
Ključne besede: Ključne besede: oglaševanje, tiskani oglasi, spletni oglasi, neologizmi, priložnostnice, besedotvorje
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 2118; Prenosov: 550
.pdf Polno besedilo (53,82 MB)

4.
Novotvorjenke za poimenovanje oseb v slovenskem jeziku
Katja Kustec, 2009, diplomsko delo

Opis: V sleherni jezik vedno znova prihajajo nove besede. Nekatere hitro izginejo, druge obstanejo nekaj časa, tretje se usidrajo v besedišče le-tega. Tako v vsakdanjem življenju zasledimo veliko novih besed, med temi tudi novotvorjenke za poimenovanje oseb. Te so bile predmet raziskovanja diplomskega dela. Po paberkovalni metodi so bile poiskane v aktualnih časopisih, revijah ali na internetu — na različnih portalih, blogih ali v klepetalnicah. Časovna omejitev za iskanje novotvorjenk je bila od septembra 2008 do avgusta 2009. Novotvorjenke so besedotvorno natančno razvrščene glede na besedotvorne vrste in tipična obrazila. Pojavitev novotvorjenk je preverjena v korpusih FidaPLUS ter Nova beseda. Izdelan je abecedni slovar vseh najdenih novotvorjenk in za obdobje med leti 2003 in 2009 glede na korpusno pogostnost tudi grafikon za posamezno besedo.
Ključne besede: besedotvorje, novotvorjenka, vršilec, nosilec, opravkar, feminativ, časopis, revija, internet, blog, klepetalnica
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2316; Prenosov: 396
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

5.
PRIDEVNIŠKE ZLOŽENKE V FELJTONU NEMŠKEGA ČASNIKA
Maja Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: Jezik v medijih je pokazatelj stalnih jezikovnih sprememb. Pomembno vlogo pri tvorbi novih besed in s tem širjenju besednega zaklada ima predvsem jezik pisanih medijev, za katerega je značilna specifična uporaba jezika. Tema te diplomske naloge je raba pridevniških zloženk v feljtonu. Pri tem se feljton ne obravnava kot samostojna besedilna vrsta, pač pa kot kulturni del v časopisu, kjer so zbrana besedila, ki pripadajo različnim besedilnim vrstam: informacija, poročilo, intervju, reportaža, komentar, glosa, esej, kritika. Tako razpolaga feljton z značilnostmi vseh teh novinarskih besedilnih vrst in izpolnjuje komunikativno funkcijo. Pri feljtonu govorimo o t.i. feljtonističnem stilu, katerega značilnosti so kreativna uporaba jezika, izvirnost, nazornost, poetičnost. Cilj te naloge je ugotoviti, kateri tipi pridevniških zloženk se pojavljajo v feljtonu in kako ti tipi pridevniških zloženk sovpadajo z dominantnimi funkcijami feljtona. Raziskava metodološko temelji na pragmatično-sporočanjskem raziskovalnem modelu. S pomočjo empiričnega materiala iz nemškega časnika "Die Zeit" sta bili analizirani tvorba in raba pridevniških zloženk v feljtonu. Rezultati potrjujejo predvideno pogostost in slogovno učinkovitost pridevniških zloženk. Pri raziskavi se je pokazala inovativnost in ustvarjalnost feljtonistov pri jezikovni rabi. Ta se ne nanaša zgolj na tvorbo pridevnikov, ampak tudi na ostale besedne vrste in besedila kot celoto. Veliko pridevniških zloženk se v korpusu pojavi le enkrat. Pri tem gre pogosto za priložnostne besede oziroma okazionalizme, ki jih tako pisec besedila kot tudi njegov bralec prepoznata kot nove besede. Te besede nimajo zgolj poimenovalne vloge, ampak tudi besedilno, stilistično in pragmatično.
Ključne besede: feljton, jezik v medijih, pridevniške zloženke, besedotvorje
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1432; Prenosov: 123
.pdf Polno besedilo (555,29 KB)

6.
STRUKTURALNI IN SEMANTIČNI VIDIK ANGLEŠKIH SKLOPLJENIH KRNOV
Tina Maček, 2010, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik je zelo dovzeten za nove besede, ki nastajajo dan za dnem. Ta proces je zelo dobrodošel saj dokazuje da je jezik živ, prilagodljiv in se razvija. Nove besede nastajajo v kombinaciji že obstoječih besed z že prav tako obstoječimi besedami, predponami in priponami, z namenom doseči določeno potrebo ali združiti podobna pomena. Diploma se osredotoča na skupino novih besed, ki se imenujejo sklopljeni krni. Predstavila bo njihovo mesto v besedotvorju, njihovo tvorbo in strukturo. S pomočjo zgodovinske analize bom določila v katerem obdobju je nastalo največ sklopljenih krnov. Diploma bo prav tako obravnavala besedne vrste v katere sklopljeni krni spadajo in pa semantične razrede, ki jim pripadajo. V zadnjem delu sem uveljavljene in neuveljavljene sklopljene krne razvrstila po abecednem redu ter jih uvrstila v pripadajoče semantične razrede.
Ključne besede: besedotvorje, krnitev s sklapljanjem, sklopljeni krni, zgradba, besedna vrsta
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1094; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (556,39 KB)

7.
NOVOTVORJENKE NA SPLETU
Valerija Recko, 2010, diplomsko delo

Opis: V jeziku se srečujemo z novimi besedami. Med njimi so tudi takšne, ki so na novo tvorjene. Osredotočili smo se na splet. Največ novotvorjenk smo našli na blogih. Časovna omejitev je bila 1. januar 2009. Novotvorjenke so bile predmet našega raziskovanja v diplomskem delu. Izločili smo tiste, ki so obravnavane v Novejši slovenski leksiki v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri. Novotvorjenke smo analizirali z različnih vidikov: besedotvornega, besednodružinskega, frekvenčnega in besedilnega. Vse smo preverili v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda. V slovarskem delu diplomskega dela smo vsako novotvorjenko besedotvorno analizirali, zapisali njen pomen, dodali kontekst in število pojavitev v korpusih.
Ključne besede: novotvorjenka, blog, besedilni korpus, splet, besedotvorje, besedna družina.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1339; Prenosov: 193
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

8.
Obrazilna distribucija izpeljank s pomenom vršilca dejanja iz Pleteršnikovega slovarja od A do O
Suzana Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Obrazilna distribucija izpeljank s pomenom vršilca dejanja iz Pleteršnikovega slovarja od A do O prinaša besedotvorno analizo izpeljank s pomenom vršilca dejanja iz prve knjige (A—O) slovensko-nemškega slovarja. Namen je bil omenjene izpeljanke izpisati, jim določiti obrazila, le-ta tudi analizirati in s tem določiti njihovo rodnost. Tema je bila aktualizirana s primerjavo obrazil sodobnega slovenskega jezika. Izpisane izpeljanke so bile razvrščene po abecednem redu in spolu. Med zbranimi izpeljankami s pomenom vršilca dejanja so se na prvih treh mestih glede na število pojavitev znašle izpeljanke moškega spola, modificirane izpeljanke ženskega spola, t. i. feminativi, in izpeljanke srednjega spola. Najbolj rodna so prav moškospolska obrazila, in sicer -(av)ec, -ač in -nik. Izpeljanke se vse do danes tvorijo s podobnimi obrazili, saj v razvoju od 19. do 20. stoletja (ko je izšel SSKJ) ni opaziti večjih sprememb.
Ključne besede: besedotvorje, izpeljanka, vršilec dejanja, priponsko obrazilo, Pleteršnik
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2044; Prenosov: 152
.pdf Polno besedilo (1,78 MB)

9.
VPLIV SVETOVNEGA SPLETA NA RAZVOJ BESEDIŠČA V ANGLEŠKEM JEZIKU
Gregor Pirš, 2011, diplomsko delo

Opis: Diploma se ukvarja z raziskovanjem odnosa med svetovnim svetom in razvojem besedišča. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojme na katerih bazira naše delo. Nato smo še opredelili jezik Interneta ter slang in žargon. V empiričnem delu smo si najprej zastavili raziskovalna vprašanja, cilje ter hipoteze. Ko smo določili raziskovalni vzorec, smo s pomočjo Internetnih brskalnikov Google in Yahoo določili kako pogosto se besede pojavljajo na svetovnem spletu. Nadaljevali smo z raziskovanjem odnosa med besedotvornimi procesi in besedami iz raziskovalnega vzorca. Glavni cilj našega dela je bil ugotoviti kako se razvija jezik Interneta in kako na ta razvoj vpliva družba. V zaključkih smo ugotovili, da na spletu ne obstaja samo ena vrsta jezika, ampak obstajata dve. O tem katero različico sporočevalec uporablja odločata dva faktorja in sicer namen sporočevalca ter čas v katerem sporočilo nastaja. Ugotovili smo, da gre razvoj jezika svetovnega spleta, predvsem v smer ekonomičnosti — torej v tvorbo kratkih besed, kar pa se pogosto odraža v nejasnem pomenu tvorjenke.
Ključne besede: jezik Interneta, standardni jezik, besedotvorje, Google, razvoj, družba
Objavljeno: 06.09.2011; Ogledov: 1295; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (602,11 KB)

10.
Besedotvorne značilnosti strokovnega besedila s področja zoologije (na primeru monografije Živalstvo Slovenije)
Silvija Sambt, 2011, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavi pregled pojmovanja in poimenovanja pojma strokovni jezik in različne pristope k funkcijskozvrstni delitvi besedil, s poudarkom na strukturalističnem pristopu razvrstitve strokovnih besedil v slovenskem in hrvaškem jeziku. V okviru jezikovnosistemskih značilnosti posameznih podzvrsti strokovnega jezika je posebej opozorjeno na leksikalne posebnosti strokovnih besedil, predvsem na lastnosti terminološke leksike. Na podlagi teoretičnih izhodišč o jezikovnosistemskih značilnostih podzvrsti strokovnega jezika, zlasti leksikalnih značilnosti strokovnih besedil, so bile oblikovane predpostavke o besedotvorni strukturi terminološke in neterminološke leksike, ki je odvisna od specifike strokovnega področja in od zvrstnosti konkretnega obravnavanega besedila. Analiza zbranega gradiva, ki je bilo izpisano iz didaktičnega tipa poljudnoznanstvenega besedila s področja zoologije, je pokazala, da: – na besedotvorno strukturo terminološke leksike poleg terminoloških načel vplivata ustaljenost stroke, ki določa prevladujoče tipe tvorjenk, in predmet proučevanja, ki določa besedotvornopomensko sktrukturo terminov; – je mogoče govoriti vsaj o dveh tipih terminologij: (1) terminologije, ki so ustaljene in zaprte v ozek krog uporabnikov (npr. zoologija), zato zanje še zmeraj velja jasna pomenska definiranost in minimalna spremenljivost, kar pomeni jezikovno konservativnost; (2) novejše terminologije, ki so zaradi popularizacije določenih znanosti (npr. računalništvo) odprte za širok krog uporabnikov, zato zanje velja načelo jezikovne inovativnosti; – je pa poleg zahtev strokovnega stila pisanja predvsem vrsta znanosti tista, ki določa izbiro prevladujočega slogovnega postopka in narekuje tudi strukturo neterminološke leksike (nominalizacija, pasivizacija, abstrakcija).
Ključne besede: strokovni jezik, terminologija, besedotvorje, didaktično poljudnoznanstveno besedilo, zoološka terminologija
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2742; Prenosov: 267
.pdf Polno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici