1. Obrazilna razvrstitev istopodstavnih poklicnih feminativov v izbranih južnoslovanskih jezikihIrena Stramljič Breznik, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljam sondažno primerjavo poklicnih feminativov v štirih južnoslovanskih jezikih: v slovenščini, hrvaščini, srbščini in makedonščini. Izhodiščni jezik primerjave je slovenščina, zato sem paberkovalno zbrala 105 slovenskih feminativov, ki se večinsko nanašajo na poklicno dejavnost, in zanje v ustreznih spletno dostopnih slovarskih virih drugih jezikov poiskala istopodstavne ustreznice. Kot vir sem uporabili le spletno dostopne slovarske vire primerjanih jezikov. Čeprav se medsebojno razlikujejo po leksikografskem konceptu in obsegu, sem hkrati pridobila tudi sociolingvistični uvid o statusu in namenjeni pozornosti sistemskemu uslovarjanju ženskospolskih vzporednic v posameznem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, poklicni feminativi, obrazilna razvrstitev, slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Otroška kratka proza Franca Ksaverja Meška in stilna vloga samostalniških manjšalnicInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredinja na izbor kratke proze Mladim srcem (1994), ki predstavlja otroški in mladinski opus Franca Ksaverja Meška; z jezikovnega vidika se usmerja na samostalniške manjšalnice kot opazno ekspresivno izrazno sredstvo, s katerim se poudarja zlasti pozitivna čustvenost, npr. angelček, mamica, striček. Pomen manjšalnosti oz. ljubkovalnosti je lahko izražen v imenih literarnih likov, npr. Peterček, Jakec, in njihovi karakterizaciji, npr. obrazek, ličeca; modifikacijske izpeljanke s pomenom (ljubkovalno)manjšalno mestoma odražajo skromnost, npr. kočica, sobica, a hkrati idiliko vaškega okolja, ki literarne junake obdaja, npr. dolinica, potočič.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, otroška književnost, mladinska književnost, besedotvorje, samostalniške manjšalnice
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kvantitativni podatki o besedotvornih modelih in priponskih nizih izmedmetnih tvorjenk v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na bIrena Stramljič Breznik, Nina Ledinek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavimo starejšo in novejšo pomensko tipologizacijo medmetov ter njihovo besedotvorno zmožnost za tvorbo lastne ali drugih besednih vrst. Poskusni besednodružinski slovar, ki znotraj iztočnice združuje vse njene možne različnostopenjske nize, umestimo v kontekst morfotaktičnih raziskav v slovenistiki. Nato na podlagi devetnajstih v besednodružinski slovar vključenih medmetnih iztočnic na b predstavimo številske značilnosti njihovih priponskih nizov glede na stopnjo tvorbe, dolžino, priponsko kombinatoriko, število tvorjenk v slovarju in število njihovih potrditev v korpusu metaFida.
Ključne besede: slovenščina, medmet, besedotvorje, tvorjenke, izmedmetni stopenjski priponski niz, morfotaktika
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (327,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščiniBoris Kern, Irena Stramljič Breznik, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvor jenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenj skih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja.
Ključne besede: stopenjsko besedotvorje, stopenjske tvorjenke, besedotvorje, morfotaktika, priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 11.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 8
 Povezava na datoteko |
6. Pa reci kdo, da so besede kar takoIrena Stramljič Breznik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V jezikoslovnem delu Jožeta Toporišiča besedotvorje zavzema pomembno mesto, a prispevek tokrat osvetljuje predvsem praktično naravo njegovega udejstvovanja na tem področju, in to z dveh vidikov. Iz zelo številnih in različnih intervjujev je mogoče prepoznati Toporšičev pogled na veliko tvorbeno zmožnost slovenskega jezika kot pomembno protiutež nekritičnemu prevzemanju. Hkrati pa v njih odkrivamo njegovo lastno objektivno ali subjektivno spodbujeno tvorbeno inovativnost.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, tvorbena moč jezika, avtorjeve priložnostnice, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 15
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrstIrena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 6
Povezava na celotno besedilo |
8. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 17
Celotno besedilo (861,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 20
Celotno besedilo (6,38 MB) |
10. Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorIrena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 26
Celotno besedilo (8,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
