| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti
Petra Bergant, 2021, magistrsko delo

Opis: Spodbuda za nastanek magistrskega dela Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti so razhajanja, ki se kažejo med predpisano normo in dejansko rabo. V rabi pogosto prihaja do razhajanj med že obstoječimi pravili in obliko, ki je v rabi, zlasti je to prisotno pri tujih oz. prevzetih lastnih imenih. V teoretičnem delu so na enem mestu zbrana pravila SP 2001, ki se navezujejo na sklanjanje in tvorbo svojilnih pridevnikov ter so razpršena na več različnih mestih v pravilih, kar jezikovnemu uporabniku otežuje dostop do informacij o pravilnosti sklanjanja oz. tvorjenja svojilnih pridevnikov. Dodana so še pravila drugih relevantnih virov, ki so jih zapisali slovenski jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tvorbo svojilnih pridevnikov iz tujih oz. prevzetih imen. V teoretičnem delu so vključena tudi vprašanja z odgovori, ki se postavljajo na Jezikovni svetovalnici in jih podajajo raziskovalci jezika ZRC SAZU, ter na spletni jezikovni svetovalnici ŠUSS – Študentska skrb za slovenščino (2001). Vključene so tudi posebnosti, na katere naletimo pri sklanjanju in tvorjenju tujih oz. prevzetih lastnih imen, ki prihajajo iz različnih okolij (npr. grška in latinska imena, slovanska, francoska imena itd.). Empirični del vključuje analizo več kot 400 priimkov znanih svetovnih literatov od črke A do črke Č, izpisanih iz leksikona Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984). Vsi priimki imajo zapisano poreklo, pravilno izgovarjavo, rodilniško in orodniško obliko, svojilni pridevnik, pravilo, po katerem je svojilni pridevnik tvorjen in ponekod še dodaten komentar. V praksi sem z empiričnem delom preverila ustreznost pravil o tvorbi svojilnih pridevnikov, ki so nastala v okviru projekta SPiPP (2019–2020). V analizi sem ugotovila, da največ težav povzročajo priimki francoskega porekla, saj je nemalokrat izgovarjava priimka popolnoma drugačna od samega zapisa (Anouilh [anúj], Barbey d'Aurevilly [barbé dorvijí]), kar dodatno otežuje tvorbo svojilnih pridevnikov. Omahovanje pri pravilni izbiri tvorbe svojilnopridevniških oblik povzročajo tudi dopuščene dvojnice, ki se pojavljajo v pravopisnih priročnikih (Baudelaire  Baudelairjev/Baudelairov [bodlêrjev/bodlêrov]). Med priimki, zbranimi v leksikonu Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984), so se pojavila tudi imena ženskih avtoric. Svojina se pri ženskih priimkih ne izraža oz. jo izražamo z rodilniško obliko ((delo) Anne Banti). V empiričnem delu priimkov ženskih avtoric nisem obravnavala, razen v primeru, ko so avtorice ustvarjale pod psevdonimom, ki je moškega spola. V magistrskem delu z naborom in analizo več kot 400 priimkov tujih literatov svetovne književnosti potrjujem ustreznost in uporabnost pravil, ki so nastala v okviru aplikacije SPiPP in so namenjena povprečno izobraženemu jezikovnemu uporabniku, ki mu je mar do kultiviranega izražanja.
Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, glasoslovje, svojilni pridevnik, tuja oz. prevzeta osebna lastna imena, moška lastna imena, literati svetovne književnosti
Objavljeno: 01.10.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Izrazje in spolni stereotipi v izbranih katalogih igrač
Aleksandra Vuk Kosi, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo uvodoma obravnava tematiko igrač in iger, pomen igre, vrste igrač in iger, igrače in igre glede na starostno obdobje otrok ter spolne stereotipe, ki se ob tem kažejo. V empiričnem delu je zbrano izrazje s področja igrač in iger, ki je bilo izpisano iz katalogov igrač iz obdobja od 30. oktobra 2019 do 7. januarja 2020. Izrazje je glede na vrsto predmetnosti klasificirano na tematske skupine in analizirano na besedotvorni ter leksikalni ravni. Ugotovljeno je, da je večina izrazov večbesednih, npr. nindža želva, večnamenska igralna miza, žirafa Sophie za grizenje, in da so izrazi pogosto samostalniške besedne zveze z levim prilastkom, npr. pametni kuža, namizni biljard, zabavna tablica. Opazna je tudi prisotnost prevzetih izrazov v citatni obliki, npr. Activity Junior, igra Twister, trikolesnik Be Fun. Med izpeljankami po pričakovanjih izstopajo manjšalnice, npr. avtomobilček, poganjalček, ropotuljica, žogica. Med zbranimi izrazi so tudi taki, ki v SSKJ2 še niso evidentirani, npr. robojajček, transformer, vstavljanka. Spolni stereotipi so opazovani glede na pojavljanje v oglaševalskih in promocijskih katalogih ter v ponazarjalnih zgledih v SSKJ2. Ugotovljena je prisotnost spolnih stereotipov, ki igrače in igre delijo glede na predpostavko o primernosti za deklice oz. dečke (npr. deklice se igrajo s punčkami), vendar pa so na določenih mestih ti stereotipi že preseženi. V analiziranih katalogih tako najdemo npr. gasilski tovornjak poveljnice gasilcev, na slikah že opazimo, da se z avtomobilčki igrajo deklice in dečki, da so deklice gradbinke ipd.
Ključne besede: leksika, strokovno izrazje, besedotvorje, igra, igrača, stereotip, slovar.
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (669,62 KB)

3.
Feminativi v slovenskem jeziku
Tjaša Markežič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Stališče družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim se odraža na posameznih ravneh življenja, tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj za bitja uporabljajo moška, lahko razložimo s tem, da ima slovnični spol možnost posploševanja. V Sloveniji se je začelo o tem razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v nekaterih drugih državah pa že prej; ena od rešitev za neseksistično rabo jezika so feminativi. Tvorjenje le-teh je tipična besedotvorna možnost slovenščine in tudi drugih (slovanskih) jezikov, pri čemer je mogoča tvorba iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Feminativi se v slovenščini po teoriji Jožeta Toporišiča tvorijo na dva načina: (a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola; (b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi. V pričujoči doktorski disertaciji nas zanima družbena prepoznavnost žensk, kot jo razberemo iz slovenskega jezikovnega sistema. Besedotvorje namreč omogoča prepoznavanje zakrite ali izražene družbene hierarhizacije. Namen je bil ugotoviti funkcijsko produktivnost feminativnih obrazil in njihovo pojavnost potrditi s pomočjo jezikovnih priročnikov in korpusov. Feminativi se sicer po Toporišiču (2004) lahko tvorijo z naslednjimi priponskimi obrazili: -a/-á, -ica/-íca, -ja, -ulja, -inja/-ínja, -ka, -ovka in -íčna. To velja za tvorbo iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Za raziskavo feminativne tvorbe v slovenščini smo uporabili različne jezikovne vire in ugotovili, da se v novejših virih pojavljajo še druga priponska obrazila, s katerimi tvorimo feminative, pri čemer nekatera nastopajo samo kot dodajalna, druga pa zgolj kot zamenjevalna. Raziskovali smo, kateri način tvorjenja feminativov v slovenščini prevladuje, z dodajanjem feminativnega priponskega obrazila samostalniku moškega spola ali z zamenjavo moškospolskega obrazila z ženskospolskim. Disertacija opozarja tudi na variantna feminativna obrazila (dve različni obrazili ali več ob enakem pomenu in podstavi). Pri analizi gradiva se je nabralo veliko število feminativov, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več variantnih priponskih obrazil. Primerjava tovrstnih tvorjenk glede na kvalifikatorje v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu je pokazala njihovo slogovno zaznamovanost, večpomenskost in možnost zamenljivosti, korpusna analiza pa prikazuje njihovo pogostnost; glede na vse našteto bomo predlagali ustreznejši feminativ. Nadaljnja analiza dokazuje, da k večini moškospolskih poimenovanj bitij v sodobnem knjižnem jeziku feminativ že obstaja ali pa njegovo obliko lahko predvidimo. V posebnem poglavju smo obravnavali tvorbo feminativov iz lastnoimenske podstave. Proučevali smo ženskospolska poimenovanja za prebivalke, zbrana v slovarskem delu Slovenskega pravopisa kot podiztočnice pri zemljepisnih lastnih imenih, in priimkovne feminative, prav tako zbrane po Slovenskem pravopisu, analizo pa smo obogatili s korpusnimi podatki. Pri analizi prvih se kot najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo še vedno kaže obrazilo -ka, pri priimkih pa opažamo zlasti, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena, priimkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno konotacijo. V slovenskem besedotvorju so raziskave feminativov redke, celovite predstavitve in pregleda pa do zdaj sploh ni bilo. Gre za razvijanje novih besedotvornih spoznanj, ki so lahko povezana z družbeno realnostjo.
Ključne besede: jezikoslovje, besedotvorje, feminativ, priponsko obrazilo
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 1256; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

4.
Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen
Lora Nadelsberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Tvorba svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen smo ugotovili, da kljub predpisani normi v Slovenskem pravopisu 2001 glede tvorbe svojilnih pridevnikov prihaja do razhajanj med rabo in pravili, še posebej to velja za tuja imena, kjer se pisna podoba razlikuje od izgovora. V teoretičnem delu smo pregledali relevantne razprave s področja tvorbe svojilnih pridevnikov iz osebnih lastnih imen in izpostavili ključna jezikoslovna merila, ki pišoče usmerjajo pri pravilni tvorbi in zapisovanju svojilnih pridevnikov. V sklopu empiričnega dela smo najprej osnovali tri glavne skupine imen glede na obrazilo, nato pa smo iz Velikega splošnega leksikona (2006) izpisali moška lastna imena na črko A, zabeležili njihovo izgovarjavo, dodali rodilniško obliko in izvor ter vse troje upoštevali pri izpeljavi svojilnih pridevnikov. Naslednji korak empiričnega dela je bila izvedba vprašalnika, ki ga je izpolnilo 60 intervjuvancev (30 študentov slovenščine in 30 neštudentov). Z njim smo želeli preveriti razkorak med rabo in pravili, predstavljenimi v teoretičnem delu. Z analizo vprašalnikov smo ugotovili, da vprašani nepravilno rabijo svojilnopridevniško obrazilo -in za ženski spol pri samostalnikih druge moške sklanjatve. Prav tako smo opozorili na visok delež (70 %) nepravilnih zapisov iz imena, kjer samoglasnik izpade, pa so ga intervjuvanci pustili (Aachenov namesto Aachnov). Izpostavili smo pogostejšo nepravilno rabo svojilnopridevniškega obrazila pri imenih tipa Aleksejev (Aleksejevov), kjer norma sicer predpisuje rabo rodilnika. V teoretičnem delu smo izpostavili v SP 2001 dopuščene dvojničnosti, pogostost pojavljanja ene in druge variante pa smo preverili med intervjuvanci z vprašalnikom. Razmerje v rabi svojilnega pridevnika Anuszkiewiczev/Anuszkiewičev je opazno v prid prvi varianti, in sicer s kar 95,2 %. Prav tako pri imenih tipa Aillaud [ajó] prevladuje raba svojilnopridevniškega obrazila -ov v primerjaviz z dopuščeno varianto obrazila -ev. Analiza romunskega imena Antonescu, iz katerega lahko tvorimo svojilni pridevnik Antonescov ali Antonescujev, je pokazala več pojavitev za prvo varianto (64,4 %). V teoretičnem delu smo ugotovili, da se pišoči težko znajde med pravili glede večdelnih imen, saj vsebujejo več posebnosti znotraj skupin, kar smo potrdili tudi z nizkim številom pravilnih zapisov svojilnih pridevnikov iz teh imen (v povprečju le 36,72 %).
Ključne besede: besedotvorje, svojilni pridevnik, moška osebna lastna imena
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 947; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini
Tjaša Markežič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Ključne besede: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 529; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (597,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Okazionalizmi u hrvatskome jeziku na internetu
Barbara Štebih Golub, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Spletne priložnostnice v hrvaškem jeziku Prispevek se tematsko osredinja na priložnostnice v hrvaškem spletnem jeziku. Gradivni korpus je bil med letoma 2015 in 2016 izpisan iz elektronskih izdaj dnevnikov, informativnih portalov, komentarjev bralcev na objavljene članke in forumov. Poudarjeni so besedotvorni procesi, ki se uporabljajo za tvorbo priložnostnic: izpeljava, zlaganje, sklapljanje, eponimizacija, grafoderivacija in nesistemska tvorba. Obravnavana je tudi vloga analogije in konteksta za razumevanje priložnostnic.
Ključne besede: hrvaščina, spletni jezik, priložnostnice, besedotvorje
Objavljeno: 22.02.2018; Ogledov: 517; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (472,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB)
Ines Voršič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Siloviti ekonomsko-politični in kulturni procesi so na prelomu tisočletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okoliščin intenzivno vključujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na področju leksike. Prispevek z obrazilnomorfemskega in semantičnega vidika obravnava neologizme s pomenom nosilnika lastnosti in predstavlja aktualna tipična obrazila omenjene pomenske skupine.
Ključne besede: besedotvorje, tvorjenke, izpridevniške izpeljanke, nosilniki lastnosti, neologizmi
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 660; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Inojazyčnye resursy sovremennogo ukrainskogo slovoobrazovanija
Èvgenija Anatolïivna Karpilovs´ka, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Tujejezična sredstva sodobnega ukrajinskega besedotvorja Članek obravnava problematiko rabe prevzetih prvin v sodobnem ukrajinskem besedotvorju. Narejena je bila analiza novejših ukrajinskih besed, in sicer v odnosu do poimenovanj istih pojmov v drugih slovanskih jezikih. Raziskovalno gradivo dokazuje, da je lahko vpliv jezika dajalca, predvsem angleščine kot vodilnega globalizacijskega jezika, ki vpliva na sodobno ukrajinsko besedotvorje, odkrit ali zakrit, primaren ali sekundaren. Funkcijski potencial poimenovanj s tujejezičnimi sredstvi omogoča njihovo presojo komunikacijskega pomena inovacije ter predvidevanje njihove usode v jeziku prejemniku.
Ključne besede: ukrajinščina, besedotvorje, poimenovanja, besedotvorna sredstva, inovacije, neosemantizmi
Objavljeno: 15.02.2018; Ogledov: 360; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (389,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Slovensko špranja in sorodno
Metka Furlan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko špránja ‘razpoka’ in hrvaško šprȁnja ‘trska’ se izvaja iz psl. nomena actionis *čь-pőrni (f.) ‘cepljenje’ prefigiranega glagola *čь-pőr-ti, ki je bil sinonimen s psl. *pőr-ti ‘bosti, ločevati, cepiti, parati’, prim. r. porótь, pórešь ‘parati’, sln. práti, pọrjem/pórjem ‘parati, trgati’.
Ključne besede: etimologija, besedotvorje, semantika, ekspresivna predpona, slovenščina, jezikoslovje
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 430; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (619,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Mesto besedotvorja v raziskavah poljskih govorov in narečij
Sławomir Gala, Bożena Ostromęcka-Frączak, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je prikazan delež besedotvorja pri opisu poljskih govorov in narečij. Kljub pomembnim dosežkom besedotvornih raziskav etnične poljščine je vloga narečnega besedotvorja še naprej omejena. Avtorja opozarjata na potrebo tovrstnega raziskovanja v okviru preučevanja govorov in narečij.
Ključne besede: metodologija raziskovanja, besedotvorje, dialektologija, poljski jezik
Objavljeno: 05.02.2018; Ogledov: 323; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (411,62 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici