| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru
Lea Vrhovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru v teoretičnem delu obravnava tematiko čokoladnih sladic, njihov nastanek z razvojem slaščičarske obrti in odkritjem kakavovca ter njegovo predelavo v čokolado, ki predstavlja bistveno sestavino čokoladnih sladic. Posveča se tudi področjema terminologije in terminografije. V empiričnem delu je v ospredju izrazje s področja čokoladnih sladic, izpisano iz izbranega strokovnega vira z naslovom Zlata knjiga – čokolada (Remškar 2007), in njegova jezikoslovna analiza na pravopisni, izrazni in pomenski ravni. Ugotovljeno je, da je analizirano izrazje večinoma večbesedno, pri čemer se večina terminov začenja s pridevnikom čokoladen (npr. čokoladna karamela, čokoladna palačinka, čokoladni kipnik, čokoladni narastek, čokoladno pecivo, čokoladno srce); termini so pogosto sestavljeni iz samostalnikov in pridevnikov, pri tem pa je samostalnik v posameznih primerih tudi prevzeta beseda v citatnem zapisu, npr. čokoladni crème brulée, čokoladni petit-fours. Zbrani izrazi so v ustreznem pomenu v veliki meri prisotni v korpusu Gigafida, kjer lahko imajo dodana tudi opisna poimenovanja za lažjo razumljivost in koristne informacije o okoliščinah rabe, izvoru ipd. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika analizirani termini večinoma še niso evidentirani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: čokolada, čokoladne sladice, terminologija, termin, Zlata knjiga – čokolada, korpus Gigafida, besedoslovje
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 867; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Prekmurska gorička lončarska terminologija
Mihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 595; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (318,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju
Mihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 490; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTO
Majda Marija Lesjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar. Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760. Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju. V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov.
Ključne besede: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena
Objavljeno: 16.03.2016; Ogledov: 1231; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
IGRAČE IN IGRE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU IN SSKJ
Špela Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Igrače in igre v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ obravnava tematiko igrač in iger na pedagoško-psihološki in etnološki ravni, v ospredje pa je postavljena jezikoslovna raven izrazja v dveh temeljnih slovenskih slovarjih. Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti namen ter rabo igrač in iger, nato pa na besednovrstni, besedotvorni, besedoslovni in leksikografski ravni analizirati iztočnice s pomenoma igrača in igra v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja in SSKJ. V sklopu besedotvornega vidika je predstavljen delež besednih vrst, ki se za igrače in igre uporablja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in SSKJ. Na besedotvorni ravni sem opredelila enobesedna in večbesedna poimenovanja igrač in iger, v poglavju o besedoslovnem vidiku sem podrobneje razčlenila medleksemska razmerja, ki se pojavljajo med igrami in igračami. Na leksikografski ravni pa so predstavljeni pomenske razlage, zgledi rabe in kvalifikatorji ter njihova vloga oziroma sporočilnost v slovarjih.
Ključne besede: SSKJ, Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, igre, igrače, besedne vrste, besedotvorje, besedoslovje, leksikografija, zgodovina slovenskega jezika
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Besedna družina besede
Irena Stramljič Breznik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prinaša predlog formalnega opisa besedne družine na način, ki bi ustrezal oblikovanosti take skupine tvorjenk v besednotvornem slovarju slovenskega jezika. Z namenom, da se preveri ustreznost predloga in domišljenost zasnove, je izdelan praktičen prikaz nekoliko obsežnejše družine ob iztočnici beseda
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, besedoslovje, besedne družine
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1159; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s področja mobilne telefonije
Irena Stramljič Breznik, 2003, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: jezikoslovje, besedoslovje, novo besedje, besedotvorje, besedotvorna tipologija, zloženke, mobilna telefonija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 933; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (573,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Pomembna monografija o besedotvornih spremembah v slovanskih jezikih
Irena Stramljič Breznik, 2005, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, ocene knjig, besedoslovje, besedotvorje, slovansko primerjalno jezikoslovje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 871; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (151,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Izposojenke v prleškem vinogradniškem besedju
Mihaela Koletnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljene izposojenke v narečnih vinogradniških poimenovanjih gomilskega in kapelskega prleškega govora. Od 549 zbranih poimenovanj jih je 95 (17,3%) prevzetih iz tujih jezikovnih sistemov. Največ jih je germenskega in romanskega izvora, zlasti za poimenovanje trte in vina, bolezni trte, gojenje trte, vinogradniška orodja in posodo.
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, dialektologija, frazeologija, besedoslovje, izposojenke, narečno besedje, prleški govori, panonska narečja
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Razgovor, pogovor kot govorni dogodek
Mira Krajnc Ivič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek posega na široko področje jezikovnega in ne jezikovnega medsebojnega vplivanja in delovanja v ozkem, izbranem krogu udeležencev, torej na področje govornih dogodkov, v katerih nastaja ožjeinteresni, posredni ali neposredni, eno- ali obojesmerni dvogovor. Posebna pozornost bo namenjena pravenosmernemu dvogovoru, imenovanem razgovor, in obojesmernemu dvogovoru, imenovanem pogovor.
Ključne besede: jezikoslovje, besedoslovje, diskurz, govorni dogodek, dvogovor, razgovor, pogovor, slovenščina
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 729; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (456,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici