SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIVI IN MOŽNOSTI VRTCA IN VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU RAZVOJA IN BOGATENJA BESEDNEGA ZAKLADA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Karmen Markuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Z empiričnim diplomskim delom sem poskušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v obsegu besednega zaklada predšolskih otrok glede na čas vpisa v vrtec in kakšen faktor je pri tem otrokov spol. To sem ugotavljala s pomočjo 4 nalog, ki sem jih ponudila otrokom. Naloge so od otrok zahtevale nadaljevanje zgodbe, izmišljanje zgodbe, poimenovanje in opis sličic. Moj pogovor z otroki je potekal individualno v manjšem prostoru, njihove odgovore sem sproti posnela. Pri analizi dobljenih rezultatov sem ugotovila, da je razlika v obsegu besednega zaklada glede na čas vpisa majhna, a so precejšnje razlike v tem, kako otroci določen stavek povedo. Otroci, ki so vpisani v vrtec od 1. leta dalje, uporabljajo slogovno ustreznejše besede in hitreje oblikujejo stavke.
Ključne besede: razvoj govora, pomen govornega razvoja, besedni zaklad, vzgojitelj, pomen obiskovanja vrtca
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3402; Prenosov: 861
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
UČENCI PETEGA RAZREDA BEREJO NEUMETNOSTNO BESEDILO IN GA RAZČLENIJO
Eva Thaler, 2009, diplomsko delo

Opis: V šoli je za usvajanje znanja še vedno najučinkovitejše sredstvo branje. Učenci se vsakodnevno znajdejo v »poplavi« novih informacij, zato je zanje najpomembneje, da znajo te informacije učinkovito shraniti v njihovo že obstoječo shemo. Učiteljeva naloga je, da raven razumevanja pri učencih preverja s pomočjo vprašanj nižje ter višje ravni. Razumevanje je aktiven proces, pri katerem učenci interpretirajo prebrano gradivo glede na predznanje, njihove izkušnje ter besedni zaklad. Predznanje in besedni zaklad sta ključnega pomena za dobro razumevanje prebranega in sta pogoj za nadaljnje lažje nadgrajevanje znanja. Za učinkovito učenje je pomembno tudi dobro poznavanje različnih bralnih strategij, katere bralcu omogočajo lažjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Pojmovna mapa je ena od učinkovitih bralnih metod, ki s svojo posebno grafično strukturo omogoča bralcu lažjo zapomnitev novih pojmov ter širjenje besednega zaklada. Uporabljena je lahko kot dejavnost pred branjem, med branjem ali po branju. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v pravilnosti gradnje pojmovne mape ter razumevanju prebranega besedila med učenci dveh petih razredov. V enem razredu so učenci spoznali pojmovno mapo že v 4. razredu in jo v 5. le še nadgradili s pomočjo učnega gradiva. V drugem razredu pa uporabljajo učenci drugo gradivo, v katerem se gradnja pojmovne mape ne pojavlja.
Ključne besede: Bralno razumevanje, predznanje, besedni zaklad, ravni razumevanja, bralne strategije, pojmovna mapa.
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2895; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

4.
OTROKOV GOVORNI RAZVOJ IN ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU - IZKUŠNJE VRTCA GORIŠNICA
Nuša Maltarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Otrokov govorni razvoj v prvih mesecih in tudi letih življenja je pomemben za njegovo kasnejšo govorno kompetentnost in tudi za njegovo socializacijo. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene teorije govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje govornega razvoja. Glede na to, da je predšolski otrok izredno elastičen in sugestibilen, postaja v predšolskem obdobju poučevanje tujega jezika vse pogostejše, zato sem v drugem delu predstavila prednosti in slabosti poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, pregled stanja poučevanja tujega jezika v Evropi in drugod po svetu in izkušnje poučevanja tujega jezika/angleščine v vrtcu Gorišnica. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimal besedni zaklad otrok vrtca Gorišnica v materinščini in v tujem jeziku/angleščini. Osredotočili smo se na to, kakšen je besedni zaklad otrok, ki obiskujejo angleške urice prvo, drugo in tretje leto; ali imajo otroci drugega razreda osnovne šole Gorišnica, ki so v vrtcu obiskovali urice tujega jezika — angleščina, bolje razviti besedni zaklad v materinščini in tujem jeziku od otrok, ki te možnosti v predšolskem obdobju niso imeli. Ugotavljamo tudi, kakšne so razlike med starši in vzgojitelji o mnenju poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, kakšne so po njihovem prednosti in kakšne so slabosti poučevanja tujega/drugega jezika ter katera starost se jim zdi primerna za poučevanje tujega jezika. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neekspirimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice s štajerskega območja in starši otrok vrtca Gorišnica pri OŠ. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da večji delež staršev navaja kot primerno obdobje za začetek poučevanja tujega jezika od 3. leta dalje, vzgojiteljice pa menijo, da je primerno začeti s poučevanjem tujega jezika od 4. leta dalje. Prav tako so starši v večjem odstotku mnenja, da bi moral tuji jezik postati del kurikula in da bi morale strokovne delavke za poučevanje tujega jezika v vrtcu pridobiti dodatno strokovno znanje. Pri analizi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo deklice bolje razviti besedni zaklad od dečkov tako materinščini kot tudi v tujem jeziku. Otroci, ki obiskujejo angleške urice tretje leto, oblikujejo stavke v tujem jeziku. Otroci, ki so v vrtcu obiskovali angleščino, so v povprečju poimenovali več živali od tistih, ki angleščine v vrtcu niso imeli, vendar pa je njihovo znanje oziroma poimenovanje živali v tujem jeziku kljub temu neprimerljivo z otroki iz vrtca Gorišnica.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj govora, poučevanje tujega jezika v predšolskem obdobju, besedni zaklad.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 5408; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (22,72 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Direkte Lernstrategien für den Wortschatzerwerb
Alenka Plos, 2013, strokovni članek

Ključne besede: tuji jeziki, učenje, besedni zaklad, poslovni jezik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 320; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici