1. Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih : diplomsko deloNastja Brajnik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih smo s pomočjo določene literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora ter dejavnike, ki vplivajo na sam razvoj. V nadaljevanju smo se osredotočili na besedišče pri otrocih, kako lahko spodbujamo otrokov govor v vrtcu in na sam razvoj pripovedovanja otrok v predšolskem obdobju. V drugem delu, to je v empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati začetnega in končnega preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razliko oziroma napredek otrok v pripovedovanju med začetnim in končnim preverjanjem, in sicer v številu uporabljenih besed in besednih vrst ter v tvorjenju povedi. Obe preverjanji sta bili izvedeni v razmahu petih mesecev, pri obeh smo tudi uporabili enak inštrumentarij, saj smo le na ta način pridobili realne rezultate samega napredka otrok. Pridobljeni rezultati so pri otrocih, starih od dveh do treh let, pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem v zmožnosti pripovedovanja ob sliki. Pri nekaterih otrocih smo opazili velik napredek, pri nekaterih pa nekoliko manjšega.
Ključne besede: razvoj govora, tvorjenje povedi, pripovedovanje, besedne vrste
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 484; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (2,83 MB) |
2. OBLIKOSLOVJE SLOVENSKIH PREGIBNIH BESEDNIH VRST V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIHSabina Javornik, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst so predstavljeni trije osnovnošolski učbeniki za slovenski jezik. Eden je nastal v času med obema vojnama, druga dva pa v letih 1963 oziroma 1964. Oblikoslovje se je skozi čas spreminjalo, zato je bil naš namen primerjati učbenike s Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča iz leta 2004. Zanimale so nas razlike in podobnosti, ki so se pri tem pojavile. Zaradi preobsežnosti celotnega slovenskega oblikoslovja smo se omejili na pregibne besedne vrste. Največja razlika se je pojavila pri sklanjatvenih vzorcih, medtem ko so manjše razlike nanizane skozi celotno diplomsko delo. Izstopajo tudi posebnosti pri samem poimenovanju besednih vrst in pri razvrščanju zaimkov. Veliko je tudi podobnih teorij in definicij, ki smo jih za lažjo primerjavo navedli skupaj s citati iz Slovenske slovnice iz leta 2004.
Ključne besede: oblikoslovje, pregibne besedne vrste, osnovnošolski učbeniki, samostalniška beseda, zaimek, pridevniška beseda, glagol
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 1285; Prenosov: 54
Celotno besedilo (354,37 KB) |
3. Besedotvorje predmetnopomenskih besed v Bohoričevi slovnici Zimske urice prosteIrena Stramljič Breznik, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja besedotvorje predmetnopomenskih besed v prvi slovenski slovnici, ki jo je napisal Adam Bohorič. Kaže na njegovo sposobnost kategoriziranja besedotvornih prvin, ki so bile opazne v slovenskem govorjenem in/ali pisanem jeziku 16. stoletja, in sicer ob latinski jezikovno sistemski predlogi.
Ključne besede: zgodovina jezika, slovenščina, besedotvorje, Bohoričeva slovnica, besedotvorne kategorije, besedotvorna obrazila, predmetnopomenske besedne vrste
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1643; Prenosov: 379
Celotno besedilo (252,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. IGRAČE IN IGRE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU IN SSKJŠpela Marinšek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Igrače in igre v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ obravnava tematiko igrač in iger na pedagoško-psihološki in etnološki ravni, v ospredje pa je postavljena jezikoslovna raven izrazja v dveh temeljnih slovenskih slovarjih.
Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti namen ter rabo igrač in iger, nato pa na besednovrstni, besedotvorni, besedoslovni in leksikografski ravni analizirati iztočnice s pomenoma igrača in igra v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja in SSKJ.
V sklopu besedotvornega vidika je predstavljen delež besednih vrst, ki se za igrače in igre uporablja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in SSKJ. Na besedotvorni ravni sem opredelila enobesedna in večbesedna poimenovanja igrač in iger, v poglavju o besedoslovnem vidiku sem podrobneje razčlenila medleksemska razmerja, ki se pojavljajo med igrami in igračami. Na leksikografski ravni pa so predstavljeni pomenske razlage, zgledi rabe in kvalifikatorji ter njihova vloga oziroma sporočilnost v slovarjih.
Ključne besede: SSKJ, Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, igre, igrače, besedne vrste, besedotvorje, besedoslovje, leksikografija, zgodovina slovenskega jezika
Objavljeno v DKUM: 19.02.2016; Ogledov: 2383; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,48 MB) |
5. OBLIKOSLOVJE V UMETNOSTNIH BESEDILIH REVIJE CICIBAN V LETU 2012Kaja Kosar, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja oblikoslovje v umetnostnih besedilih revije Ciciban v letu 2012. Analiza temelji na primerjavi umetnostnih besedil treh avtorjev, Anje Štefan, Andreja Rozmana Roze in Vladana Nikolića, katerih dela so bila objavljena v februarski, majski, julijsko-avgustovski in novembrski številki Cicibana leta 2012. Namen diplomskega dela je predstaviti, katere besedne vrste avtorji v svojih besedilih najpogosteje uporabljajo in katere redko ali celo nikoli. Besedila avtorjev so kvalitativno obdelana, razčlenjena na sestavne dele – besede, le-te so nadalje oblikoslovno analizirane. Dobljeni podatki so kvantitativno obdelani z deskriptivno statistiko, primerjani s komparativno metodo, rezultati pa s frekvenčno distribucijo grafično ter tabelarično prikazani. Analiza je pokazala, da vsi trije avtorji v svojih besedilih, ki jih pišejo za otroke, pogosto uporabljajo glagole, samostalnike, vezniške besede, prislove, členke, samostalniške zaimke ter predloge. Pridevnikov je v izbranih besedilih malo. Pri medmetih avtorji niso tako enotni, saj jih je največ v stripih Vladana Nikolića in so tam zelo pogosti, medtem ko jih druga dva avtorja redko uporabljata. Ravno obratno pa je s predlogi, ki v Nikolićevih stripih niso tako pogosti, velik delež pojavljanja pa imajo v delih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Pridevniške zaimke in posamostaljene pridevniške besede redko najdemo v besedilih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze, v stripih Vladana Nikolića nikoli. Redke števnike najdemo le v Nikolićevih stripih. Besedja, ki bi bilo povezano s tematiko letnega časa, razen redkih v Nikolićevem stripu Maček Igor in jesen, avtorji niso uporabljali.
Ključne besede: oblikoslovje, besedne vrste, revija Ciciban, Anja Štefan, Andrej Rozman Roza, Vladan Nikolić
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1667; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,64 MB) |
