SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELA DOBRE KOMUNIKACIJE PRI POUKU SLOVENŠČINE
Martina Brodej, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem sklopu proučujemo pedagoško komunikacijo, ki poteka med učitelji in učenci osnovne in srednje šole. Uvod sestavljajo razmišljanja, vezana na osrednjo temo, o kateri teče beseda znotraj diplomskega dela. Nato natančneje predstavimo jezik, ki je vpet v komunikacijo kot njena bistvena sestavina. Temu sledi opredelitev nekaterih splošnih pojmov komunikacije, njen opis in razčlenitev. Z nekaj besedami povzamemo spoznanja komunikacijske in jezikovne didaktike, ki prinašajo sodoben pridih obravnavi jezika. Prav tako opišemo pouk slovenščine in njegove cilje. Zlasti nas zanima zaradi prenovljene komunikacijske zasnove, ki pri učencih in dijakih razvija sporazumevalno zmožnost. Načela dobre komunikacije pa pri učencih (dijakih) v prvi vrsti ozaveščajo učitelji slovenščine, ki ne le s teoretičnim znanjem, ampak tudi z jezikovnim zgledom oblikujejo vešče govorce. Zaradi tega smo podrobneje razčlenili njihov govor, ki mora biti načrtovan, zavesten, kultiviran, demokratičen, svoboden, dvosmeren in oseben, saj z njim gradijo medosebno spoštovanje in pozitivne odnose, ki izboljšujejo vzgojno-izobraževalni proces in je kot takšen pomemben tudi za učitelje preostalih predmetnih področij. V empiričnem delu predstavimo namen, metodologijo, spoznanja in ugotovitve raziskave, izvedene s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo anketirali učence v tretjem triletju osnovne šole in dijake srednje strokovne šole. Zanimal nas je odnos učencev, dijakov do slovenskega jezika, jezikovnega pouka in njegovega poučevanja. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšna je jezikovna kultura učiteljev slovenščine ter drugih predmetnih področij. Ker menimo, da dobra komunikacija pripomore k razvijanju pozitivnih odnosov, smo povpraševali tudi po medosebnem odnosu in njegovem vplivu na odnos do vsebine. S pomočjo raziskave smo skušali potrditi, da upoštevanje načel dobre komunikacije vodi k oblikovanju kvalitetnih medosebnih odnosov. Pozitivna komunikacija jezikovno vzgaja učence, povečuje njihove sporazumevalne sposobnosti in je pot do konstruktivne, učinkovite vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: Ključne besede: jezik, materni jezik, slovenski jezik, komunikacija, pedagoška komunikacija, besedna-, nebesedna komunikacija, osebna-, neosebna komunikacija, demokratična komunikacija, dvosmerna komunikacija, jezikovna in komunikacijska didaktika, jezikovna prenova pouka slovenščine, sporazumevalna zmožnost, jezikovna kultura učiteljev slovenščine.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3374; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
STRUKTURALNI IN SEMANTIČNI VIDIK ANGLEŠKIH SKLOPLJENIH KRNOV
Tina Maček, 2010, diplomsko delo

Opis: Angleški jezik je zelo dovzeten za nove besede, ki nastajajo dan za dnem. Ta proces je zelo dobrodošel saj dokazuje da je jezik živ, prilagodljiv in se razvija. Nove besede nastajajo v kombinaciji že obstoječih besed z že prav tako obstoječimi besedami, predponami in priponami, z namenom doseči določeno potrebo ali združiti podobna pomena. Diploma se osredotoča na skupino novih besed, ki se imenujejo sklopljeni krni. Predstavila bo njihovo mesto v besedotvorju, njihovo tvorbo in strukturo. S pomočjo zgodovinske analize bom določila v katerem obdobju je nastalo največ sklopljenih krnov. Diploma bo prav tako obravnavala besedne vrste v katere sklopljeni krni spadajo in pa semantične razrede, ki jim pripadajo. V zadnjem delu sem uveljavljene in neuveljavljene sklopljene krne razvrstila po abecednem redu ter jih uvrstila v pripadajoče semantične razrede.
Ključne besede: besedotvorje, krnitev s sklapljanjem, sklopljeni krni, zgradba, besedna vrsta
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1172; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (556,39 KB)

3.
NOVOTVORJENKE NA SPLETU
Valerija Recko, 2010, diplomsko delo

Opis: V jeziku se srečujemo z novimi besedami. Med njimi so tudi takšne, ki so na novo tvorjene. Osredotočili smo se na splet. Največ novotvorjenk smo našli na blogih. Časovna omejitev je bila 1. januar 2009. Novotvorjenke so bile predmet našega raziskovanja v diplomskem delu. Izločili smo tiste, ki so obravnavane v Novejši slovenski leksiki v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri. Novotvorjenke smo analizirali z različnih vidikov: besedotvornega, besednodružinskega, frekvenčnega in besedilnega. Vse smo preverili v besedilnih korpusih FidaPLUS in Nova beseda. V slovarskem delu diplomskega dela smo vsako novotvorjenko besedotvorno analizirali, zapisali njen pomen, dodali kontekst in število pojavitev v korpusih.
Ključne besede: novotvorjenka, blog, besedilni korpus, splet, besedotvorje, besedna družina.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 1463; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
PREVAJANJE BESEDNE FIGURE PRIMERE V FILMU FORREST GUMP
Denis Furek, 2013, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna kategorija prevajanja, pri kateri se avtorji srečujejo tako z prostorskimi kot časovnimi omejitvami in morajo biti zaradi tega še posebej spretni ter iznajdljivi. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje na podlagi ameriškega filma Forrest Gump, pri čemer se osredotoča na prevajanje besedne figure primere v posameznih podnaslovih. V teoretičnem delu so podrobneje opisana pravila in načela podnaslavljanja, besedna figura primera in film Forrest Gump. Empirični del pa zajema analizo posameznih primerov besedne figure v podnaslovih in primerjavo izvirnih različic podnaslovov s slovenskimi podnaslovi.
Ključne besede: podnaslavljanje, Forrest Gump, besedna figura primera
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 828; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (375,36 KB)

5.
Dobra komunikacija med timom zdravstvene nege in zdravstvenim timom kot temelj učinkovite zdravstvene nege
Drago Lačen, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Komunikacija, ne glede na to ali je besedna ali nebesedna, je med vsemi člani zdravstvenega tima in tima zdravstvene nege izrednega pomena. Komunikacija znotraj tima in med timi ima velik pomen za kakovostno in strokovno obravnavo bolnikov. Še bolje pa k temu pripomore profesionalna komunikacija, ki je preredko uporabljena v današnjem času. Metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo s kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo v enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z namenom, da bi ugotovili vrsto prisotne komunikacije. Ob tem nas je zanimala tudi pripadnost timu, zavedanje o potrebnosti komunikacije za delo in poznavanje profesionalne komunikacije. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da je komunikacija pomembna za delo med vsemi člani zdravstvenega tima, saj so enotnega mnenja (100,0 %), da je le-ta vedno potrebna za delo. Pojem profesionalne komunikacije pozna večina preiskovancev (87,1 %). Na podlagi mnenj in predlogov preiskovancev za boljšo in pogosteje uporabljeno profesionalno komunikacijo smo ugotovili, da je pomembna skupna predaja bolnikov med vsemi člani zdravstvenega tima. Zaključek: Izsledki raziskave potrjujejo pomembnost prisotnosti vseh članov zdravstvenega tima med predajo službe in pomembnost uporabe profesionalne komunikacije.
Ključne besede: zdravstvena nega, komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, tim zdravstvene nege, zdravstveni tim
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1267; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (954,64 KB)

6.
Besedna družina bog v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletja
Irena Stramljič Breznik, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek prinaša strukturo in obseg besedne družine bog, kot jo je mogoče sestaviti na podlagi slovarsko urejenega besedja iz dvanajstih slovenskih biblijskih prevodov 16. stol., objavljenih v mednarodni knjižni zbirki Biblia Slavica (2006). Predstavljena besedna družina kaže nekatere morfemske in pomenske posebnosti tvorjenk, hkrati pa je glede na njihovo število v sodobnem slovenskem jeziku za dvajsetkrat manjša. Vendar so v njej že tvorbeno izoblikovane in potrjene vse tiste temeljne prvostopenjske tvorjenke, ki ohranjajo kontinuiteto in imajo danes same bogato razraščene besedne družine.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, jezik protestantov, besedne družine, besedna družina bog
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 332; Prenosov: 13
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem besednodružinskem slovarju za črko B
Irena Stramljič Breznik, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja kvantitativne lastnosti v slovarju zajetega besedja, ki ga omogoča računalniški program SlovarRed 2.0, 2003 Tomaža Seliškarja in Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Tvorbene lastnosti slovenskega besedja izhajajo iz komaj petindvajsetine sicer izčrpno obdelanih besednih družin, zato jih le z določenimi pridržki posplošimo. Prav zaradi tega pa se kaže smiselnost izdelave besednodružinskega slovarja v celoti, saj bi bilo mogoče na zastavljenih temeljih s timskim delom posamezne segmente obdelave izboljšati in končno dobiti dokaj realno in empirično preverljivo sliko o sestavu slovenskega leksikona, ki bi na dobro izhodišče za kontrastivne jezikoslovne študije in različne leksikografske projekte.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, besedna družina, slovarji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 312; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (251,64 KB)

8.
KRUH KOT KLJUČNA BESEDA SLOVENSKEGA KULINARIČNEGA TURIZMA
Urša Kac, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma z različnimi jezikoslovnimi analizami preučujemo leksem kruh, da bi pokazali, kako pomembno mesto zaseda v slovenskem mentalnem leksikonu. S korpusno analizo v splošnem korpusu Gigafida in turističnem korpusu TURK smo pridobili sopojavnice ter z njimi sestavili seznam najpogostejših prostih in stalnih besednih zvez s sestavinami kruh, krušen in kruhov. Najpogostejše leve sopojavnice leksema kruh so vrstni pridevniki, ki v glavnem tvorijo terminološke besedne zveze, mnogo je tudi sopojavnic iz vrst glagolov, ki so pogosto sestavina frazeoloških besednih zvez, najbolj pa v turističnih besedilih izstopa besedna zveza krušna peč, sinonim domačnosti in topline slovenskega podeželja. Preučujemo tudi frazeme s sestavino kruh iz Slovarja slovenskih frazemov, ki po številu izstopajo med vsemi ostalimi frazemi s področja kulinarike. Frazemi v največji meri izražajo povezavo kruha z delom, kar je vidno tudi v določenih tvorjenkah iz besedne družine kruh. Besedna družina je sestavljena iz 52 tvorjenk, po večini izpeljank, zbranih iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovega slovarja. Obsežen del raziskave smo namenili krušnim imenom, ki smo jih zbrali v strokovnem gradivu, na spletnih straneh pekarn in s korpusi ter jih klasificirali v enajstih tipov. Kruh, ki je največkrat poimenovan po sestavinah, obliki in namenu oz. priložnosti uporabe, smo nato razdelili še na opozicije kruh nekoč in danes, praznični in vsakdanji kruh ter pekovski in domači kruh. Lokalna raba leksema kruh in živa raba avtohtonih krušnih imen, preverjeni z vprašalnikom, sestavljenim posebej za Društvo kmečkih žena Slovenska Bistrica, kažeta, da je najbolj priljubljena besedna zveza s sestavino kruh domači kruh in da vprašane največkrat uporabijo frazem biti dober kot kruh. Kruh je torej globoko zasidran v mentalnem leksikonu slovenskega jezika, nekatere najpogostejše zveze pa izpostavljajo potencial, ki bi ga bilo smiselno upoštevati tudi v slovenski kulinarični ponudbi.
Ključne besede: ključna beseda kulture, korpusni pristop, sopojavnice, stalne besedne zveze, krušna imena, besedna družina kruh, frazemi s sestavino kruh.
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 418; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

9.
Humor v slovenski mladinski književnosti
Katarina Germšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Humor v slovenski mladinski književnosti je obravnavan pojem humorja in humornih elementov v slovenski mladinski književnosti. Elementi humornega se pojavljajo v številnih delih slovenske mladinske poezije, proze in dramatike, tako da se v njih pojavljajo kot humorne celote ali fragmenti in krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Otroško in mladinsko književnost na slovenskem področju proučuje Dragica Haramija, zato smo v doktorsko disertacijo vključili njene ugotovitve in sledili teoretičnim opredelitvam slovenske mladinske književnosti, ki jih je vpeljala v slovenski prostor. V doktorski disertaciji povzemamo teoretične opredelitve in značilnosti humorja in komike, razlagamo značilnosti besedne, situacijske in značajske komike, poudarjamo recepcijske zmožnosti mladih bralcev, ki jim je mladinska literatura namenjena, in dokazujemo pojavnost temu prilagojenih tem ter z literarnoteoretičnimi obravnavami literarnih del dokazujemo visoko pogostost humorja in humornih elementov v slovenski mladinski poeziji, prozi in dramatiki. Humor je lahko posledica neujemanja/nasprotja ali posmeh primanjkljajem nekoga ali sredstvo za doživljanje lastnega ugodja. Situacijska komika nastaja s ponavljanjem okoliščin, z zamenjavo vlog in prekrivanjem dveh samostojnih vrst dogajanj. Besedna komika smeši togost jezika, kar avtorji dosegajo z rabo stilističnih sredstev (tropi in figure). Značajska komika izhaja iz družbenega življenja, bistveni pogoji značajske komike so nedružabnost osebe, ravnodušnost gledalca in avtomatizem. Humor in razumevanje humorja je pogojeno z otrokovo starostjo in z njegovim kognitivnim razvojem, tako so teme v mladinski literaturi prilagojene otrokovi starosti, pojavljajo se zabavljive pesmi o osebah, krajih, o narobe svetu, pastirske šale, pesmi, ki si jih pojejo otroci med sabo, izštevanke, uganke, v pesmih, proznih besedilih in dramskih igrah se pojavlja tematika otroškega vsakdanjika, igre, navihanosti, radoživosti, pojavljajo se nonsensna besedila, v daljših proznih besedilih so teme fantastične ali realistične in se v njih kažejo le humorni elementi. Obravnavana dela slovenske mladinske poezije, proze in dramatike kažejo na visoko pogostost humornih besedil v slovenski mladinski literaturi že v ljudskem slovstvu, nato pa od 19. stoletja naprej. Obravnavali smo Slovenske narodne pesmi zbiratelja Karla Štreklja, antologije Enci benci na kamenci 1, 2 in 3, ljudske pravljice in povedke Jožeta Tomažiča ter prozna dela slovenskih avtorjev, in sicer: Frana Levstika, Otona Župančiča, Boruta Gombača, Ervina Fritza, Franja Frančiča, Nika Grafenauerja. Barbare Gregorič Gorenc, Slavka Juga, Neže Maurer, Vinka Möderndorferja, Miroslava Košute, Miklavža Komelja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka, Lile Prap, Andreja Rozmana Roze, Petra Svetine, Ksenije Šoster Olmer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Saše Vegri, Erike Vouk, Daneta Zajca, Milana Dekleve, Mateja Dolenca, Frana Erjavca, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Matjaža Pikala, Žiga X. Gombača, Josipa Jurčiča, Aksinije Kermauner, Toma Kočarja, Nataše Konc Lorenzutti, Majde Koren, Polonce Kovač, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Mihe Matèja, Frana Milčinskega, Dese Muck, Bogdana Novaka, Toneta Partljiča, Žarka Petana, Lilijane Praprotnik - Zupančič, Leopolda Suhodolčana, Primoža Suhodolčana, Petra Svetine, Janje Vidmar, Dima Zupana, Rudolfa Pečjaka, Pavla Golie, Kristine Brenkove, Jane Milčinski in Alenke Goljevšček. Ugotavljamo, da v poeziji prevladuje nonsensa literatura, ki temelji na besedni komiki, v proznih delih in dramskih igrah je največ situacijske komike, najmanjši obseg pa zajema značajska komika. Doktorska disertacija dokazuje humoristično perspektivo v slovenski mladinski književnosti s pojavitvijo smešnih situacij, nesmiselnosti v jeziku in smešnih oseb v slovenskih mladinskih delih.
Ključne besede: Slovenska mladinska književnost, humor, besedna, situacijska in značajska komika, humoristična perspektiva.
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 461; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

10.
K problematice současného úzu paroxytonického přízvuku v mluvě západních a jižních Čech
Zbyněk Holub, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: K problematiki sodobne pojavitve paroksitoničnega naglasa v govorih zahodne in južne Češke Avtor prispevka se osredinja na posebnosti naglasa (naglas na penultimi) na južnem in zahodnem Češkem, na pojav, ki ga je zabeležil v 70–80 % ustreznih zlogov na južnem in zahodnem Češkem, severno in zahodno od Plzna. Gradivo s področij Doudleby, Manětin in južni Plzen dokazuje, da se naglas na prvem zlogu navadno bolj dosledno pojavlja na začetku dvozložnic in ustvarja naglasno-prozodično domeno s predhodnim zlogom ali nenaglašeno predpono.
Ključne besede: češčina, slovnica, naglasi, penultima, jezikoslovje, besedna prozodija
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 30; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (545,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici