1. |
2. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem. Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 3 Povezava na celotno besedilo |
3. Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrstIrena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku. Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 3 Povezava na celotno besedilo |
4. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice. Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 23 Celotno besedilo (2,90 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Primerjalna analiza interpretacije televizijskih/radijskih osebnosti (govorni in vsebinski vidik) : diplomsko deloArnej Ivkovič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo neknjižno besedje voditeljev pri vodenju oddaj na nacionalni in komercialni televiziji ter njihovo uporabo retoričnih sredstev prepričevanja. V teoretičnem delu je najprej predstavljena kratka zgodovina televizije in televizija kot medij. Sledi predstavitev delitve televizijskih postaj, televizijskih formatov in žanrov ter predstavitev voditelja kot medijske osebnosti. Posebno poglavje smo namenili slovenskemu jeziku, kjer se osredotočamo na njegovo delitev na podlagi zvrstnosti, na stilno vrednost besed, diskurzne označevalce in jezik družbenih omrežij. Teoretski del zaključimo s poglavjem o retoriki. V empiričnem delu najprej podrobneje predstavimo vsako izmed televizijskih oddaj in njihove voditelje. V tem delu predstavimo tudi analizo, s katero smo raziskovali katere socialne zvrsti, stilno zaznamovane besede, diskurzne označevalce, neprimerne besede in katero besedje družbenih omrežij se pojavi v govoru televizijskih voditeljev ter katera retorična sredstva ti uporabljajo pri samem vodenju oddaj. Rezultati analize opozarjajo na nekatere napake in nepravilnosti, ki se pojavijo v govoru televizijskih voditeljev med samim vodenjem oddaje, hkrati pa so lahko različnim televizijskim kot tudi radijskim voditeljem v pomoč za izboljšanje njihovega besedišča in priprave na oddajo. Ključne besede: televizijski voditelji, javna televizija, komercialna televizija, neknjižno besedje, retorična sredstva prepričevanja Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1078; Prenosov: 146 Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Neknjižno besedje na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi : diplomsko deloNastja Alt, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu raziskujemo rabo neknjižnega besedja na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi. V teoretskem delu najprej predstavimo radio z vrstami radijskih postaj, radijskim formatom, radijsko shemo, radijskim programom, radijskim govorom, radijsko zakonodajo na področju jezika in radijske pogovorne vrste ter žanre. Poglavje namenimo tudi zvrstnosti jezika in teoriji besedja. V empiričnem delu predstavimo analizirane neknjižne besede. Izpostavimo tudi tiste, ki se v besedilu večkrat ponavljajo in besede, ko bi moderator smel uporabiti neknjižno, vendar tega ni storil. Navedemo tudi uporabnost naše raziskave za radijske postaje in njihove govorce ter podamo predloge za nadaljne raziskave. Ključne besede: neknjižno besedje, profesionalni radijski govorci, neprofesionalni radijski govorci, radijska postaja, radijske pogovorne vrste in žanri Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 900; Prenosov: 77 Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbeSuzana Kolšek, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil. Ključne besede: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 2189; Prenosov: 160 Celotno besedilo (3,28 MB) |
8. Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedilAndreja Legan Ravnikar, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku analiziramo najbolj produktiven tvorbeni model pridevniških tvorjenk v 16. stoletju: izpeljavo s priponskim obrazilom -ski in različicami -ški, -čki in -cki, ki se pripenjajo na enako besedotvorno podstavo. V biblijskih besedilih smo ugotavljali konkurenčna razmerja med njimi, razlikovanje med Trubarjem in Dalmatinom in razkrivali zapleteno problematiko oblikovanja knjižnih novotvorjenk v 16. stoletju. Ključne besede: slovenščina, besedje, pridevniške tvorjenke, knjižni jezik, protestantski pisci, 16.st. Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1284; Prenosov: 353 Celotno besedilo (344,83 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Prekmurska gorička lončarska terminologijaMihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem. Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo Objavljeno v DKUM: 08.06.2017; Ogledov: 1350; Prenosov: 147 Celotno besedilo (318,86 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedjuMihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko. Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1204; Prenosov: 369 Celotno besedilo (385,23 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |