| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Neknjižno besedje na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi
Nastja Alt, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo rabo neknjižnega besedja na radijskih postajah Radio Prlek in Radio Maxi. V teoretskem delu najprej predstavimo radio z vrstami radijskih postaj, radijskim formatom, radijsko shemo, radijskim programom, radijskim govorom, radijsko zakonodajo na področju jezika in radijske pogovorne vrste ter žanre. Poglavje namenimo tudi zvrstnosti jezika in teoriji besedja. V empiričnem delu predstavimo analizirane neknjižne besede. Izpostavimo tudi tiste, ki se v besedilu večkrat ponavljajo in besede, ko bi moderator smel uporabiti neknjižno, vendar tega ni storil. Navedemo tudi uporabnost naše raziskave za radijske postaje in njihove govorce ter podamo predloge za nadaljne raziskave.
Ključne besede: neknjižno besedje, profesionalni radijski govorci, neprofesionalni radijski govorci, radijska postaja, radijske pogovorne vrste in žanri
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe
Suzana Kolšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe natančneje predstavlja in analizira besedje v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Analiza besedja obsega vzorec šestnajstih izbranih rap besedil, ki vsebujejo zaznamovano sestavino že v samem naslovu besedila. Pozornost je namenjena Toporišičevi splošni delitvi besed (2004) in Snojevi delitvi prevzetih besed (2006) na besede domačega izvora in na besede tujega izvora, med katere slednji uvršča tujke in izposojenke. Magistrsko delo je poleg omenjenih dveh raziskav podkrepljeno tudi z najrazličnejšimi raziskavami drugih avtorjev s področja narečjeslovja, prevzetosti besed in drugih jezikoslovnih razprav. Osrednji del magistrskega dela obsega slovenska rap besedila, ki so bila izbrana iz vsake narečne skupine, in sicer po dveh različnih kriterijih: iz vsake narečne skupine so bili izbrani en avtor in dve besedili; izjema je štajerska narečna skupina, iz katere so bili izbrani dva avtorja in dve besedili; besedila so bila izbrana tudi glede na zaznamovano sestavino v samem naslovu besedila. Analiza besedil obsega pomenske, oblikoslovne, glasoslovne in stilne značilnosti analiziranih besedil in podatke o izvoru besed. Bistven vidik preučevanja je vidik (ne)zaznamovanosti sestavin v izbranih besedilih slovenske rap glasbe. Vse značilnosti posameznih besed v izbranih besedilih temeljijo na jezikoslovnih podstavah jezikovnih priročnikov, in sicer Slovenske slovnice (2004), Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), Slovenskega pravopisa (2007), Slovenskega etimološkega slovarja (2016), Slovarja slovenskih frazemov (2011), Velikega slovarja tujk (2006), Priročnega slovarja tujk (2005), ter na primerih nekaterih korpusov slovenskega jezika (Gigafida, Nova beseda, Kres, Termania). Besedni analizi vsakega besedila je dodan grafični prikaz deleža zaznamovanega in nezaznamovanega besedja izbranih besedil.
Ključne besede: slovenski jezik, slovenska rap glasba, (ne)zaznamovano besedje, socialna zvrstnost slovenskega jezika, jezikovni priročniki
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 948; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

3.
Pridevniške tvorjenke na -ski, -ški, -čki in -cki v Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih biblijskih besedil
Andreja Legan Ravnikar, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo najbolj produktiven tvorbeni model pridevniških tvorjenk v 16. stoletju: izpeljavo s priponskim obrazilom -ski in različicami -ški, -čki in -cki, ki se pripenjajo na enako besedotvorno podstavo. V biblijskih besedilih smo ugotavljali konkurenčna razmerja med njimi, razlikovanje med Trubarjem in Dalmatinom in razkrivali zapleteno problematiko oblikovanja knjižnih novotvorjenk v 16. stoletju.
Ključne besede: slovenščina, besedje, pridevniške tvorjenke, knjižni jezik, protestantski pisci, 16.st.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (344,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Prekmurska gorička lončarska terminologija
Mihaela Koletnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Ključne besede: slovenščina, besedoslovje, besedje, strokovno izrazje, slovenska narečja, prekmursko narečje, lončarsko besedje, lončarstvo
Objavljeno: 08.06.2017; Ogledov: 595; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (318,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju
Mihaela Koletnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti. Gre za strokovno izrazje, ki zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev. Prekmurski izrazi za lončarstvo, poljedelstvo in vse, kar je povezano s kmečkim življenjem, sicer še tvorijo bogat izvirnoslovanski substrat, vendar pa stara slovanska terminologija pri srednji generaciji govorcev hitro tone v pozabo, mlajša generacija pa je sploh ne pozna več. Besedje tujega izvora v narečni lončarski in poljedelski terminologiji je zlasti germansko in romansko.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, besedoslovje, besedje, strokovna terminologija, jezikovni stiki
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 489; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (385,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora
Zinka Zorko, 2014, strokovni članek

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 771; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (266,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav
Zinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav.
Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 699; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (366,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru
Natalija Kovše, 2016, diplomsko delo

Opis: V krajih občine Oplotnica je vinogradništvo pomembna kmetijska panoga, pri kateri se je v zadnjih desetletjih način dela močno spremenil. Spremembe so vinogradnikom delo sicer olajšale, se je pa zaradi novosti izgubilo veliko običajev, povezanih z delom v vinogradu in s pridelavo ter z uživanjem vina, s tem pa počasi tonejo v pozabo tudi besede za poimenovanje rastlin, orodja, prostorov, opravil, predmetov in pojavov, povezanih z vinogradništvom, vinarstvom, s kletarstvom in sodarstvom. Da starejše vinogradniške besede ne bi prehitro utonile v pozabo, je nastalo diplomsko delo z naslovom Vinogradniško besedje v oplotniškem govoru, v katerem je predstavljena terminologija, ki jo uporabljajo oplotniški vinogradniki. Poleg vinogradniškega besedja, ki je zapisano v praktičnem delu diplomskega dela, so v teoretičnem delu predstavljene zgodovinske in družbeno-geografske značilnosti Oplotnice ter oplotniške turistične točke in objekti. Podan je tudi glasoslovni in oblikoslovni oris oplotniškega govora. Diplomsko delo je tako sestavljeno iz dvanajstih poglavij. Med njimi jedro dela predstavlja osmo poglavje s terminološkim slovarjem oplotniškega vinogradniškega besedja. V slovarju je 399 iztočnic, in sicer so v njem zajete besede iz pomenskega polja vinogradništvo in splošno besedje, ki sta ga v govoru uporabljala informatorja Gregor Vodovnik, vinogradnik iz Gorice pri Oplotnici, in Jože Marčič, sodar iz Lačne Gore. Slovar vsebuje besede, ki so v aktivni rabi, kot tudi besede, ki izginjajo iz vsakodnevne rabe in se jih spomnijo samo še starejši ljudje. Narečno gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za vinogradništvo. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil dr. Peter Weiss.
Ključne besede: dialektologija, štajersko narečje, oplotniški govor, vinogradniško besedje, terminološki slovar
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 811; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (12,16 MB)

9.
BESEDJE ZA HIŠO IN GOSPODARSKA POSLOPJA PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH SLOVENSKOGORIŠKIH GOVORIH
Irena Ivanek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje za hišo in gospodarska poslopja po Vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih slovenskogoriških govorih obsega geografske in zgodovinske podatke o krajih, v katerih se je delala raziskava s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas (SLA), katera obsega 184 vprašanj in je razdeljena na dve pomenski polji. Raziskava je temeljila na raziskovanju in primerjanju besedja v petih vaseh: Nasova, Lešane, Lomanoše, Plitvički Vrh in Spodnja Ščavnica. Te vasi so bile izbrane, ker ležijo na ali ob Apaškem polju, kjer je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin težko najti avtohtone prebivalce, zato se je raziskava osredotočila na njegovo obrobje. Po predstavitvi geografskih in zgodovinskih podatkov sledi osrednji del diplomske naloge, in sicer analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v prej omenjenih vaseh. Gradivo je bilo posneto in nato zapisano v dialektološki transkripciji. Gradivo se je analiziralo in nato primerjalo med posameznimi kraji. Krajevni govor vasi, vključenih v raziskavo, se uvršča v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, to pa uvrščamo v panonsko narečno skupino. Najti je besede, ki so poznane le še starejši populaciji. V besedju se pojavlja veliko germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in pa tudi priseljevanj.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, besedje za hišo in gospodarska poslopja.
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 862; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

10.
Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s področja mobilne telefonije
Irena Stramljič Breznik, 2003, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: jezikoslovje, besedoslovje, novo besedje, besedotvorje, besedotvorna tipologija, zloženke, mobilna telefonija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 931; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (573,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici