Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poznavanje jezika je sinteza izkušenjskega in teoretičnega znanja o jeziku in kulturi. V sodobnih kulturnih in informacijskotehnoloških trendih zato poučevanje in učenje jezika le kot sistema ne zadostuje več. Težnje Sveta Evrope k spodbujanju pluralnega jezikovnega in kulturnega okolja so razvidne v novem evropskem dokumentu, v Referenčnem okvirju za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: Zmožnosti in viri (ROPP). Ta sporazumevalno jezikovno zmožnost nadgrajuje v medkulturno zmožnost, skupne referenčne ravni nadomešča s sedmimi globalnimi zmožnostmi in notranjimi ter zunanjimi viri. Razvijanje globalnih zmožnosti in pridobivanje notranjih virov, tj. znanja, spretnosti in stališč, pa se spodbuja s pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam. S tem jezik ni le orodje ali sredstvo za prenos informacij, ampak jasno izrazilo osebine identitete, njenih vrednot in pripadnosti skupnosti. Vse to je vidno pri tvorjenju in interpretiranju besedila, katerega mentalne sheme kažejo na podobnosti in razlike med komunikacijskimi položaji ter oblikujejo besedilne vrste oz. žanre.
Ključne besede: besediloslovje, besedila, besedilne vrste, sporazumevalne zmožnosti
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 7
Povezava na datoteko

Opis: Magistrsko delo sega na področje besediloslovja, katerega osrednja raziskovalna predmeta sta besedilo kot komunikacijska pojavitev z značilno besedilnostjo in besedilne skupine. V teoretičnem delu so predstavljene ključne značilnosti in različne opredelitve besedil ter pomen večpredstavnosti v besedilih. Na podlagi skupnih značilnosti besedila glede na določene kriterije skupinimo na besedilne tipe in besedilne vrste. Različne skupine besedil so osnova za oblikovanje nalog in vaj tudi v učnem e-okolju projekta Slovenščina na dlani, znotraj katerega zbrana besedila prispevajo k razvijanju sporazumevalne jezikovne zmožnosti. Ta predstavlja temeljni cilj pouka slovenščine. Empirični del obsega opredelitve besedilnih skupin, in sicer vabila, novice, poljudnoznanstvenega prispevka in opisa postopka, v izbranem osnovno- in srednješolskem učbeniškem gradivu različnih založb ter v učnem e-okolju Slovenščina na dlani. Za vsako izbrano besedilno skupino je dodano vsaj eno avtentično besedilo s pripadajočimi nalogami in vajami. Tako so prikazani načini obravnave izbranih besedilnih skupin v učnem e-okolju.
Ključne besede: besediloslovje, projekt Slovenščina na dlani, zbirka BERTA, besedilne skupine, vabilo, novica, poljudnoznanstveni prispevek, opis postopka
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1171; Prenosov: 224
Celotno besedilo (3,41 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti. Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi. Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti. V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Ključne besede: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Objavljeno v DKUM: 24.08.2016; Ogledov: 5464; Prenosov: 375
Celotno besedilo (6,51 MB)

Opis: The paper Ellipsis as a sentence and textual phenomenon presents ellipsis as a textual valence phenomenon and its recognition in text/discourse on the material of Slovene language. Ellipsis is a linguistically-systemically predictable omission. As a systemic phenomenon, it belongs (based on frequency of occurrence) primarily to the textual plane. Ellipsis can be seen as expressionless content, or the non-worded content of textual valence; it is therefore an expression of textual valence within the sentence structure (and broader) and often a stylistic phenomenon. Ellipsis is more likely to occur in narrower-interest dialogical texts with predominantly practical-communicative content and verbs with absolute semantic valence ranging from one- to three-valence verbs. One would expect the appearance of ellipsis to be less frequent in monological wider-interest texts: for instance, in speeches by members of city council. With its textuality, the text creates alternatives and provides a selection of these, so that recurrence of particular sections of text is either permitted or withheld in accordance with its participants (authors and recipients) beliefs and presuppositions, which are also reflected in the economy of language and in the flout or/and violation of the maxims of Grices co-operative principle. That is also connected to the functional sentence perspective with its possibility of adapting word order to the content or actual meaning of the sentence.
Ključne besede: slovenščina, besediloslovje, valenca, koherenca, kohezija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1323; Prenosov: 121
Povezava na celotno besedilo

Opis: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Ključne besede: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Objavljeno v DKUM: 29.09.2011; Ogledov: 4316; Prenosov: 281
Celotno besedilo (4,31 MB)