| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Dvogovor
Špela Pukl dimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je dvogovor oz. dialog kot osnovni vzorec sporočanja in najpogostejša oblika v vsakdanjem sporazumevanju. Opredeljena so teoretična vprašanja o sporazumevanju, natančneje o najpogostejši in najbolj vsakdanji obliki sporazumevanja, dvogovoru. Navedene so lastnosti dialoga, formalne prvine dialoga in monologa ter dialoške besedilne prvine. Dvogovor je opredeljen glede na vsebino in okoliščine ter prostorsko razsežnost v besedilu. Poleg so navedeni primeri iz knjižnih in časopisnih virov, spletnih strani ali vsakdanjih pogovorov.
Ključne besede: dvogovor, enogovor, dvogovorno besedilo, enogovorno besedilo, sporazumevanje.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4588; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (394,68 KB)

2.
Argumentativni slogovni postopek
Sandra Turkuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Argumentacija je proces (slogovni postopek), v katerem tvorcu uspe ali ne uspe prepričati naslovnika, da sprejme argumente. Če tvorcu to uspe, naslovnik posledično sprejme tudi sklepe in vse, kar iz predpostavljenega tudi izhaja. S stališča besediloslovja so argumenti lahko sredstva racionalnega prepričevanja, lahko pa tudi sredstva za manipulacijo. Torej lahko argumentiranje pojmujemo kot proces, v katerem tvorec razvije argument ali niz argumentov, kar pomeni, da eksplicitno ali implicitno predstavi svoje misli v eni izmed možnih logičnih oblik. Argument imenujemo vsako razumno podpiranje določene trditve z razlogi za njeno sprejetje. Uporabljamo jih za zagovarjanje odločitev, kritiziranje stališč, za ocenjevanje dejanj in iskanje resnice. Značilnost argumentativnega slogovnega postopka je, da ne sloni na dejanju, ampak je najpogosteje bistvo tega postopka predstavljanje odnosov in vzročno-posledično razmerje.
Ključne besede: Argument, teza, slogovni postopek, znanstveno besedilo.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2682; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (454,66 KB)

3.
ČLENKI V GOVORNEM BESEDILU
Sabina Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Členki so v govornem besedilu pogost jezikovni pojav. Uporabljamo jih spontano in z njimi vzpostavljamo pomenska razmerja z govornim dogodkom: sporočevalec z njimi vzpostavlja stik z naslovnikom, signalizirajo mu, kako naj nekaj razume, vsebinsko se navezujejo na predhodno izjavo. Izražanje z njimi je strnjeno, okrajšano, zamenjujejo lahko cel stavek, imajo določeno informativno vrednost, z njimi razlagamo, vrednotimo, čustveno barvamo, ocenjujemo in stopnjujemo besedilo. So vezni elementi — kot navezovalniki se nanašajo na cel stavek, poved ali dele stavka. Kadar le-te povezujejo, izražajo logične, smiselne odnose med deli besedila. V nalogi raziskujem členke, ki se udejanjajo na semantični in besediloslovni ravni. Na podlagi meril za delitev slovenskih členkov sem določila pomen in vlogo členkov v stavku, povedi ali besedilu; s členki se v govornem besedilu izražamo strnjeno in okrajšano, zato sem členkom poiskala stavčne ustreznike in določila njihovo pogostnost. Členke v vlogi besedilnih povezovalcev razumem kot besedilna povezovalna sredstva, ki izražajo pomensko-logične odnose med povedmi oziroma deli besedila.
Ključne besede: Ključne besede: besediloslovje, členek, govorno besedilo, besedilni povezovalci, funkcijska slovnica, kohezija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2507; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (984,17 KB)

4.
POSLUŠANJE NEUMETNOSTNEGA BESEDILA (OPIS PREDMETA) V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Anita Osterc, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je poslušanje neumetnostnega besedila v 3. razredu devetletne osnovne šole. Namen le-te je bil preveriti in primerjati, kako vpliva poslušanje neumetnostnega besedila na razumevanje poslušanega in razvoj pisanja pri učencih. V teoretičnem delu je bilo predstavljeno: poslušanje kot komunikacijska dejavnost, pomen poslušanja, vrste in dejavniki, ki vplivajo na poslušanje, govorno-poslušalska komunikacija ter poslušanje neumetnostnih besedil v šoli in prvem triletju. Empirični del zajema prikaz in primerjavo rezultatov, ki so jih dosegli učenci tretjih razredov podeželske (šola A) in mestne šole (šola B). Učenci podeželske šole se s poslušanjem posnetega neumetnostnega besedila še niso srečali, učenci mestne šole pa ga poznajo že od 1. razreda. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo reševanja kratkih nalog, oblikovanja pojmovne mape in zapisom krajšega neumetnostnega besedila po poslušanem neumetnostnem besedilu.
Ključne besede: poslušanje, neumetnostno besedilo, pojmovna mapa, slušno razumevanje in pomnjenje, opis predmeta
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 3305; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

5.
IZGOVORNE RAZLIKE VOKALOV MED PETIM IN RECITIRANIM BESEDILOM
Jelka Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem skušala predstaviti glavne izgovorne razlike vokalov med petim in recitiranim besedilom, s pomočjo moderne tehnologije, namreč tako imenovanega PRAAT programa. Da bi omenjeno kar se da dobro prikazala, sem svojo raziskavo razdelila na pet večjih delov. Prvi del opisuje glavne značilnosti vokalov, med tem ko je drugi del posvečen predvsem različnim angleškim naglasom (britanskemu, ameriškemu in škotskemu) in obnašanju vokalov v le-teh. Naslednji dve poglavji se ukvarjata z analizami petih besedil, vključujoč pesmi avtorjev, ki predstavljajo vsak posamezen naglas in njihovih recitiranih različic, ki so bile recitirane iz strani nekaterih profesorjev z Oddelka za anglistiko in amerikanistiko. V zaključnem delu naloge so predstavljene konkretne razlike in primerjave med vokali petega in recitiranega besedila. S pomočjo vseh analiz lahko pridemo do zaključka, da se kažejo razlike med vokali v petem in recitiranem besedilo, predvsem pri dveh značilnostih vokalov: dolžini in odprtosti.
Ključne besede: Ključne besede: vokal, peto besedilo, recitirano besedilo, britanski naglas, ameriški naglas, škotski naglas, dolžina vokala, odprtost vokala.
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (806,79 KB)

6.
BESEDILNOST BLOGOV
Ajda Klanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Računalniško posredovano sporazumevanje je posebna oblika sporazumevanja, v katero je vsak dan vpletenih več uporabnikov. Gre za sporazumevanje prek računalnikov, ki so vključeni v omrežje, imenovano svetovni splet. Pisanje blogov oziroma spletnih dnevnikov je sporazumevanje te vrste, ki je tudi v Sloveniji nadvse priljubljeno in aktualno. Besedila blogov so zanimiva in hkrati težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja so besedila, ki so se na seznamu slovenskih blogov znašla v kategoriji najbolj priljubljenih. Pri raziskovalnem delu sem se osredinila na besedilnost, uporabljene so bile deskriptivna, analitična, sintetična, komparativna in statistična metoda. Večina blogov je osebnih, saj gre za avtoreferenčna besedila, v katerih avtorji izražajo osebna stališča o določeni temi oziroma pripovedujejo o vsakdanjih dogodkih iz svojega življenja. Blogi se s svojo narativno obliko približujejo pripovedi. Identiteta avtorjev je večinoma skrita za vzdevkom. Besedila blogov so kratka, v njih prevladuje predstavitvena funkcija, ki se prepleta z izrazno, vplivanjsko in govornostikovno. Ugotovila sem, da so blogi večinoma neuradna, neumetnostna in praktičnosporazumevalna besedila. V njih se prepletajo prvine, ki so značilne tako za govorni kot pisni jezik. Značilno je neknjižno izražanje s prvinami pogovornega jezika in slenga ter vdiranje tujega, predvsem angleškega, jezika v slovenski jezik. Ena izmed lastnosti računalniško posredovanega sporazumevanja je tudi gospodarnost jezika, zato avtorji uporabljajo številna nebesedna sredstva, tj. fotografije, nestandardno črkovanje in rabo ločil ter t. i. emotikone, ki se uporabljajo za izražanje čustvenih stanj. Tako kot pri vseh drugih besedilih se tudi pri besedilih blogov slogovni postopki razvijanja teme prepletajo. Avtorji največkrat uporabljajo razlago, pripovedovanje in obveščanje. Večina avtorjev svoja besedila členi na odstavke; vsebina večine besedil ni členjena na uvod, jedro in zaključek. Namen avtorjev besedil je prvotno pozivni, saj že s samo objavo, ki je dostopna vsem in hkrati nudi možnost dodajanja komentarjev, pozivajo naslovnike k sodelovanju; iz istega razloga lahko besedila blogov označimo za povezovalna. Avtorji blogov imajo tudi vrednotenjske namene; izvršilni in zavezovalni nameni se v besedilnih blogov ne pojavljajo. Dotaknila sem se tudi slovnice in slovarja ter ugotovila, da je v besedilih blogov več večstavčnih povedi kot enostavčnih. Med večstavčnimi povedmi prevladujejo podredja. Najpomembnejša lastnost blogov je avtoreferenčnost.
Ključne besede: računalniško posredovano sporazumevanje, blog, besedilo, besedilnost, nebesedna sredstva
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 1967; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

7.
SLOG UMETNOSTNEGA BESEDILA
Breda Hovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala slog umetnostnega besedila. Posebnost umetnostnih besedil se kaže v njihovi enkratni oblikovanosti, ki obstaja v posebno izbrani jezikovni sestavi besedila. Izbrana jezikovna sestava in funkcioniranje sredstev v besedilu tako prikazujejo slog besedila, ki se uresničuje kot enkratnost pojavnosti jezikovnih sredstev na vseh ravneh besedila (mikro- in makrokompoziciji). S pomočjo sondažne raziskave sem ugotovila najštevilčnejšo prisotnost samostalniške besede v neimenovalniški obliki, sledi ji glagol, kar je značilnost dinamičnega sloga. Z vertikalno analizo distribucije leksike sem prikazala pojavnost besed na posameznih mestih v besedilu in ugotovila njihovo enakovredno razporejenost. Pri analizi distribucije sklonov, kjer sem ugotavljala sosledje sklonov, sem ugotovila, da si skloni sledijo po naslednjem vrstnem redu: imenovalnik, tožilnik, mestnik, rodilnik, orodnik in dajalnik, kar približuje besedilo nevtralnemu besedilu. Ugotovila sem še, da slog v obravnavanem besedilu izraža bližino pogovornemu in splošnosporazumevalnemu jeziku, kažejo se podobnosti z esejističnim slogom, izključuje pa se podobnost z znanstvenim/strokovnim slogom. Čustvena obarvanost besedila kaže na njegovo subjektivno naravnanost. Posebnost besedila je slengovsko izrazoslovje, prevladujoči slogovni postopek pa je pripovedovanje. V diplomskem delu so uporabljene metode: deskriptivna, analitična, komparativna in primerjalna metoda, sondažna raziskava po besednih vrstah, vertikalna analiza leksikalne distribucije in mikrokompozicijska podoba oblikovnih elementov besedila. Slog umetnostnega besedila sem raziskovala na podlagi mladinskega romana Distorzija.
Ključne besede: umetnostno besedilo, slog, jezikovna sredstva, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 3797; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (429,66 KB)

8.
PISNO VOŠČILO V 2. TRILETJU
Ivka Knežević, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pisno voščilo v 2. triletju so v prvem delu predstavljena teoretična izhodišča, povezana s pisnim tvorjenjem neumetnostnega besedila — voščila. Zajema naslednja problemska področja: sporazumevanje, besedilo kot rezultat sporočanja ter opismenjevanje (branje in pisanje). V empiričnem delu ugotavljamo, kako uspešni so učenci dveh oddelkov petega razreda in enega oddelka četrtega razreda osnovne šole pri pisnem tvorjenju voščila. Pisne izdelke smo med seboj tudi primerjali in ugotovili, da so bili pri tvorjenju voščila najuspešnejši učenci skupine C, učenci skupine B pa nekoliko manj. Učenci skupine A so bili pri tvorjenju najmanj uspešni. Za diplomsko delo s tem naslovom sem se odločila predvsem zato, ker se v vsakdanjem življenju srečujemo z raznovrstnimi besedili, ki jih ne sprejemamo in ne tvorimo na enak način. Razvoj funkcionalne pismenosti je konstanten proces, ki omogoča, da pri tvorjenju besedil rabimo jezikovne oblike, ki jih zahteva delovanje v družbi, kar je pomembno za vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: sporazumevanje, neumetnostno besedilo, opismenjevanje, branje, pisanje, voščilo
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1750; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (10,37 MB)

9.
SLOG ZNANSTVENEGA BESEDILA
Petra Koren, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsako besedilo je produkt zavestne in namerne govorne dejavnosti sporočevalca. Je dejavnik sporazumevanja in je smiselno, razumljivo, sovisno, popolnjeno jezikovno sporočilo (Unuk, 2006). Znanstvena besedila so širšemu krogu bralcev najmanj »priljubljena« vrsta besedil, saj so namenjena bralcem določene stroke. Taka besedila so zanimiva in obenem težka za raziskovanje, vendar še niso bila natančneje analizirana. Gradivo proučevanja je šest znanstvenih besedil različnih strok ...
Ključne besede: besedilo, inkohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih komponent, aktualnost, objektivnost, znanstveno besedilo, forma članka znanstvenega besedila, fonetična sredstva, stavčna struktura, mikrokompozicija, oblikoslovje.
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 3778; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (811,45 KB)

10.
VIDIK FILOZOFSKE MISLI PRI EDVARDU KOCBEKU IN ANALIZA NJEGOVE SLOGOVNOSTI NA PRIMERU ČRNE ORHIDEJE
Mateja Renko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Ključne besede: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija; – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 4226; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici