1. Uporaba književnih del pri pouku angleščine v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Žgeč, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo književnih del pri pouku angleščine v osnovni šoli. Proučili smo pomen književnih del pri učenju tujega jezika, vključno z avtentičnimi in prilagojenimi literarnimi besedili, ter njihove prednosti in izzive, pri čemer smo poudarili širjenje besedišča, spoznavanje kulture in povečanje motivacije učencev. V empiričnem delu je anketni vprašalnik izpolnilo 86 učiteljev angleščine kot tujega jezika (ATJ). Rezultati so pokazali, da 98 % učiteljev ATJ vključuje književna besedila v pouk, najpogosteje slikanice (59 %) in književna besedila iz avtentičnih knjig (46 %). Učitelji so, ne glede na stopnjo poučevanja (VIO) in ne glede na delovno dobo, izkazali visoko poznavanje razlik med prilagojenimi in avtentičnimi književnimi besedili. Podrobneje pa rezultati kažejo, da so najvišjo stopnjo poznavanja razlik izrazili učitelji, ki poučujejo v več VIO hkrati in tisti z več kot 20 leti izkušenj. Kljub temu pa se vsi učitelji ne počutijo enako usposobljene za delo z avtentičnimi književnimi besedili pri pouku ATJ, saj med njimi obstaja statistično značilna razlika glede na delovno dobo. Glavni razlogi za vključevanje književnih besedil v pouk ATJ so širjenje besedišča, motivacija in spoznavanje kulture jezika, največje težave pa pomanjkanje ustreznega gradiva v šoli in nezanimanje učencev. Raziskava potrjuje, da književna besedila pomembno prispevajo k učenju ATJ in kulturni ozaveščenosti učencev.
Ključne besede: književna besedila, angleščina, avtentična besedila, prilagojena besedila, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (3,32 MB) |
2. Prekmurski publicistični jezik v prvi polovici 20. stoletjaMarko Jesenšek, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prekmurski časopisi so na začetku 20. stoletja še izhajali v prekmurskem jeziku in madžarskem črkopisu, in sicer so ohranjali skoraj stotridesetletno protestansko jezikovno normo in predpis. V njih se prepletajo sporočanjska, vplivanjska in zabavna vloga publicističnih besedil, znotraj teh pa se pojavljajo značilne časopisne besedilne vrste: vest, novica, poročilo, uvodnik, komentar in oglasi. V članku so predstavljeni različni tipi oglaševalskih besedil v Kalendarju, Marijinem listu in Novinah
Ključne besede: jezikoslovje, zgodovina jezika, prekmurski jezik, publicistika, publicistična besedila, vloga publicističnih besedil, časopisne besedilne vrste
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
3. Funkcija narečnega jezika v literarnem besediluJožica Čeh Steger, 2004, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Prispevek se ukvarja z odnosom med narečnim in knjižnim jezikom ter vlogo vzhodnoslovenskega narečnega besdišča v Kraigherjevem romanu Kontrolor Škrobar (1914), v romanu Goričanec Stanka Kocipra (1942) ter pri Vladu Žabotu v romanih Pastorala (1994), Volčje noči (1996) in Nimfa (1999). Narečno besedišče v dialoškosti s knjižnim in drugimi jeziki soustvarja govorno raznoličje romana in se zapisuje v funkciji jezikovnega kolorita (Kraigher), varovanja in idealizacije agrarnega arhetipa (Kociper) ali le še kot neka polzavestna jezikovna arheologija (Žabot)
Ključne besede: slovenska književnost, literarna teorija, literarna besedila, literarni jezik, dialektizem, roman
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Povezava na celotno besedilo |
4. Krivulja razpoloženja za globlje razumevanje literarnega besedila in spodbujanje empatične zmožnosti : magistrsko deloNina Lavrenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv krivulje razpoloženja kot metode grafičnega ponazarjanja besedila na razumevanje in empatijo bralcev. Želeli smo ugotoviti razlike med tradicionalno interpretacijo literarnega dela in krivuljo razpoloženja, s katero lahko prikažemo čustveno stanje literarnih likov. Zanimale so nas morebitne razlike med sodelujočima skupinama glede na njihovo dojemanje vsebine, čustveni odziv in oceno empatije. V pedagoški intervenciji je sodelovalo 39 četrtošolcev. V kontrolno skupino je bilo vključenih 21 učencev, v eksperimentalno pa 18. Podatke smo pridobili s pomočjo treh merilnih pripomočkov. Za preverjanje razlik v razumevanju mladinskega literarnega besedila smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je vseboval 6 odprtih vprašanj, vezanih na vsebino. Za ugotavljanje razlik v empatiji bralcev smo analizirali pisma učencev obeh skupin. Primerjava pisem je bila narejena s pomočjo treh lestvic, ki smo jih za potrebe magistrskega dela priredili po Indeksu medosebne reaktivnosti. Uporabili smo tri lestvice, in sicer lestvico sprejemanja perspektive, lestvico fantazije in empatičnosti. Za ugotavljanje razlik na ravni empatije do literarnih oseb pa smo uporabili ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 12 zaprtih vprašanj. Ugotovili smo, da krivulja razpoloženja lahko prispeva k boljšemu razumevanju čustvenih stanj likov in razvoju empatije pri otrocih.
Ključne besede: Krivulja razpoloženja, metode grafičnega ponazarjanja besedila, empatična zmožnost, literarno besedilo, slovenščina.
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,49 MB) |
5. Besedila v kontekstu slovenske kultureMira Krajnc Ivič, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poznavanje jezika je sinteza izkušenjskega in teoretičnega znanja o jeziku in kulturi. V sodobnih kulturnih in informacijskotehnoloških trendih zato poučevanje in učenje jezika le kot sistema ne zadostuje več. Težnje Sveta Evrope k spodbujanju pluralnega jezikovnega in kulturnega okolja so razvidne v novem evropskem dokumentu, v Referenčnem okvirju za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: Zmožnosti in viri (ROPP). Ta sporazumevalno jezikovno zmožnost nadgrajuje v medkulturno zmožnost, skupne referenčne ravni nadomešča s sedmimi globalnimi zmožnostmi in notranjimi ter zunanjimi viri. Razvijanje globalnih zmožnosti in pridobivanje notranjih virov, tj. znanja, spretnosti in stališč, pa se spodbuja s pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam. S tem jezik ni le orodje ali sredstvo za prenos informacij, ampak jasno izrazilo osebine identitete, njenih vrednot in pripadnosti skupnosti. Vse to je vidno pri tvorjenju in interpretiranju besedila, katerega mentalne sheme kažejo na podobnosti in razlike med komunikacijskimi položaji ter oblikujejo besedilne vrste oz. žanre.
Ključne besede: besediloslovje, besedila, besedilne vrste, sporazumevalne zmožnosti
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 7
Povezava na datoteko |
6. Hagiografske značilnosti v kratkih pripovednih besedilih Mohorjevih koledarjev druge polovice 19. stoletjaBlanka Bošnjak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena izmed možnih materialnih produkcij hagiografskega diskurza so objave hagiografskih pripovedi v periodičnih publikacijah, tako bo v prispevku med drugim prikazan razvoj in zaton različnih hagiografskih kratkih pripovedi ter drugih oblik besedil s hagiografskimi prvinami v izbranih periodičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja. V raziskavo so zajeti letni koledarji Mohorjeve družbe v obdobju med letoma 1861 in 1890. V obravnavanem korpusu Mohorjevih koledarjev so z usihanjem hagiografskih kratkih pripovedi in besedil s hagiografskimi prvinami (npr. poučni zgledi svetniških, bibličnih ali cerkvenih oseb) začele naraščati objave posameznih kratkih biografskih besedil in tudi vedno pogostejših različnih oblik besedil z biografskimi prvinami.
Ključne besede: hagiografija, hagiografske prvine, hagiografska kratka pripoved, svetniške in svetopisemske osebe, Mohorjev koledar, hagiografske zgodbe, kratka biografska besedila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 12
Celotno besedilo (552,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Znotrajjezikovno prevajanje in njegove uresničitve na primeru slovenščineNatalija Ulčnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Članek se osredinja na teoretične in praktične vidike znotrajjezikovnega prevajanja, vezanega na prevod znotraj enega nacionalnega jezika na časovni osi starejši – sodobni jezik. Preverjene so prevajalske strategije, razvidne iz spremnih besed k obstoječim znotrajjezikovnim prevodom starejših slovenskih besedil iz 10. in 16. stoletja ter prepoznane na podlagi primerjalne analize izbranih izhodiščnih besedil (Brižinskih spomenikov, Trubarjevega Abecednika in Cerkvenega reda) ter njihovih prevodov v sodobno knjižno slovenščino.
Ključne besede: starejša slovenščina, sodobna slovenščina, slovenščina, izhodiščna besedila, ciljna besedila, zunajjezikovni prevodi, prevajalske strategije
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Preverjanje ustreznosti besedil za lahko branje s pomočjo aplikacije : diplomsko deloAnton Haramija Ivčetić, 2023, diplomsko delo Opis: Razumevanje besedil je ključnega pomena za pridobivanje novih informacij, zato je pomembno, da besedilo prilagodimo trenutnemu nivoju znanja bralca. Za lažje razumevanje uporabimo metode in procese lahkega branje za poenostavitev informacij. Preverjanje razumljivosti je mogoče glede na različne lestvice ocen težavnostne stopnje in glede na obstoječe rešitve (Besana, WebFX, Readable, Word Counter in Wordcounter.net) s področja analize besedil. Izbrane metode (razumevanje besedila po Fleschu, indeks Coleman–Liau, SMOG merilo razumljivosti in avtomatiziran indeks berljivosti (ARI).) so bile po vzgledu obstoječih rešitev implementirane v android aplikaciji, ki omogoča takojšnje preverjanje težavnosti besedil besedila z ročnim vnosom ali z bolj naprednima načinoma vnosa besedila, to je z analizo slike kamere ali z analizo izbrane slike iz galerije. Za preverjanje delovanja so bili analizirani odlomki iz besedila Williama Shakespeara Romeo in Julija iz angleške in slovenske integralne verzije in njunih priredb v lahko branje. Rezultati analize vseh štirih besedil so pokazali na bistvene razlike v dolžini povedi, številu povedi, dolžini besed in številu besed, kar potrjuje, da razvita rešitev zazna razlike med besedili in pridobljeni rezultati so znotraj pričakovanih intervalov izbranih metod.
Ključne besede: aplikacija, mobilne rešitve, preverjanje besedila, metode preverjanja, lahko branje
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ilustracije Johna Tenniela Alica v čudežni deželi ter izdelava slikanice brez besedila za odrasle : magistrsko deloMartina Mir, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom "Ilustracije Johna Tenniela Alica v čudežni deželi ter izdelava slikanice brez besedila za odrasle" je sestavljena iz dveh delov. V prvem, tj. teoretičnem delu bomo s pomočjo literature in internetnih virov predstavili značilnosti slikanice brez besedila, avtorja romana Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla in avtorja ilustracij Sir Johna Tenniela. Glede na to, da magistrska naloga temelji na analizah ilustracij Alice v čudežni deželi, bomo opisali idejo za njihov nastanek, tehniko risanja in tiska ter njihove pomene in simbole. V drugem delu, tj. praktičnem delu pa bomo izdelali slikanico brez besedila za odrasle.
Ključne besede: Alica v Čudežni deželi, John Tenniel, Lewis Carroll, slikanica brez besedila, slikanica za odrasle
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 362; Prenosov: 24
Celotno besedilo (24,42 MB) |
10. Lastnosti biofizikalnih objav skozi čas : magistrsko deloDino Gačević, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih beležimo porast števila strokovnih in znanstvenih objav, sočasno s tem pa tudi število novo nastalih, interdisciplinarnih področij. Sem uvrščamo tudi področje biofizike, izbrano za izhodiščno točko naše raziskave. V magistrskem delu smo najprej z uporabo podatkovnega rudarjenja iz spletne baze PubMed pridobili nabor za področje relevantnih člankov, nato pa pripravili splošni pregled od leta 1900 naprej. Ugotovili smo, da je število objavljenih člankov, povprečno število avtorjev na članek ter delež člankov s ključnimi besedami skozi leta naraščal. S podatki o revijah z največ objavljenimi članki ter najpogostejšimi ključnimi besedami smo ponazorili trende, ki odražajo postopen prehod naravnanosti v splošno fiziko do specializiranosti v področje biofizike. Enak trend smo potrdili še z najpogostejšimi n-grami skozi leta ter analizo MeSH deskriptorjev. Podrobneje smo predstavili tudi trende držav z največ objavami ter ugotovili, da so do leta 2020 prednjačile ZDA, po letu 2020 pa je vodilno mesto prevzela Kitajska. Ogledali smo si še medsebojno povezovanje avtorjev oz. držav, iz katerih ti prihajajo. Z delitvijo rezultatov v tri obdobja smo prikazali postopno krepitev medsebojnega povezovanja. Nalogo smo zaokrožili s prikazom razvoja in trendov področja biofizike na podlagi analize MeSH deskriptorjev. Rezultati so pokazali, da se velik delež terminov prenese v nova obdobja. Povprečno se pojavi 21 % novih ter pozabi 11 % vseh terminov. Z analizo ugotovljenih terminov se je izkazalo, da močno prevladuje termin »strunarji«, ki poudarja področje biologije, za področje fizike pa so se kot najpomembnejši termini izkazali »algoritmi«, »epidemiološke metode« ter »akustika«, nedavno pa tudi »avtomatizacija«.
Ključne besede: podatkovno rudarjenje, analiza besedila, MeSH, kompleksne mreže
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 729; Prenosov: 58
Celotno besedilo (3,24 MB) |
