| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Eva Kušter, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb. Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary school
Ines Voršič, Dragica Haramija, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (407,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primera
Gjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2.
Ključne besede: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih : diplomsko delo
Urška Klenovšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili govor, razvoj govora, govorne težave, ki se pojavljajo med razvojem, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, predstavili smo tudi narečja ter slikanice. Osredotočili smo se na govor v zgodnjem otroštvu, na posavsko narečje oziroma sevniško-krški govor in slikopis. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo predmete na sliki, kako jih poimenujejo, ali na njihova poimenovanja vplivata posavsko narečje in spol ter kako besede uporabijo v zgodbi. Podatke za analizo smo pridobili preko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da vsi otroci ne prepoznajo oziroma ustrezno ne poimenujejo vseh predmetov na sliki in da imata tako posavsko narečje kot tudi spol vpliv na govor otrok.
Ključne besede: razvoj govora, posavsko narečje, pet- in šestletniki, besedišče, slikopis
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 332; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah
Anika Kavkler, 2023, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk. V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Ključne besede: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Objavljeno v DKUM: 20.11.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta
Valentina Potočnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju. V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala. Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Ključne besede: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (6,29 MB)

7.
Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko delo
Karmen Kokot, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah. V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb. Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok. Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 688; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Anja Bučar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Ključne besede: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 563; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Izvor in jezikovne značilnosti novozelandske angleščine
Barbara Čatar, 2017, magistrsko delo

Opis: Angleščina je globalni jezik. V Ameriki, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi ter na Irskem in Novi Zelandiji je uradni jezik. V nekaterih državah je angleščina drugi jezik, v večini držav pa se je učijo v šolah kot tuji jezik. Danes je angleščina jezik ekonomije, podjetništva, trgovine in izobraževanja. Skozi množično rabo je pridobila status lingue france. Na Novi Zelandiji je angleščina materni jezik. Skupaj z maorskim jezikom in mednarodnim znakovnim jezikom je tudi uradni jezik države. V 18. stoletju so britanski raziskovalci na Novo Zelandijo prinesli angleški jezik, prve kolonije z angleško govorečim prebivalstvom pa so bile ustanovljene v 19. stoletju. Priseljenci so prišli tudi v stik z maorskim prebivalstvom in njihovo kulturo. Novozelandska angleščina ima svojstveno besedišče in izgovorjavo. Vplivi maorskega jezika so bili močni, zato je v novozelandski angleščini še danes prisotnih veliko maorskih izrazov. Novozelandska angleščina ima tudi bogat sleng in idiome, ki jih uporabljajo samo govorci novozelandske angleščine. Kot za vse jezike je tudi za novozelandsko angleščino značilna regionalna in družbena zvrstnost jezika. Med dejavniki, ki so prispevali k njej, je stik med priseljenci in prvotnimi naseljenci, priseljenski tokovi in različni naselitveni vzorci. Prebivalci prvih kolonij so izvirali iz različnih družbenih slojev in so govorili različna narečja. To je vplivalo na nadaljnji razvoj kolonij in povzročilo, da so regionalne in socialne različice prisotne še danes.
Ključne besede: Nova Zelandija, novozelandska angleščina, maorska angleščina, izgovorjava, besedišče.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 524; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko delo
Ákos Doncsecz, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič), objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od reformacije do današnjih časov. V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih, npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki. Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin 'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček', najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje 'občudovanje', planeta 'planet'.
Ključne besede: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Objavljeno v DKUM: 13.01.2022; Ogledov: 922; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (883,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici