Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poimenovalna (besedoslovna) zmožnost je eden temeljnih ciljev pri pouku slovenščine. Za podrobnejši vpogled v poimenovalno zmožnost in poznavanje pomenskih razmerij smo se odločili, ker med učenci zaznavamo upad v besednem zakladu. Namen magistrskega dela je bil preveriti, kako uspešni so tretješolci pri iskanju sopomenskih, protipomenskih, nadpomenskih in podpomenskih izrazov. Zanimalo nas je, kako uspešni so učenci 3. razreda pri iskanju pomenskih razmerij nasploh in kako pri iskanju posameznih pomenskih razmerij, poleg tega smo želeli ugotoviti, ali se bodo rezultati razlikovali glede na spol, ali bodo naloge z bralnim razumevanjem učencem povzročale več težav in ali se bo pokazala razlika v reševanju primerov s slogovno (ne)zaznamovanimi besedami. Vzorec šteje 50 tretješolcev iz ene od osnovnih šol v Savinjski regiji, njihova naloga pa je bila, da rešijo delovni list z nalogami, vezanimi na pomenska razmerja. Naloge smo točkovali in prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev. V povprečju so bili učenci uspešni v 71 %, težave pa so jim povzročale predvsem slogovno zaznamovane besede. Bralno razumevanje je v negativnem smislu na rezultat učencev vplivalo pri iskanju sopomenk, pri protipomenkah pa je bil uspeh pri nalogi z bralnim razumevanjem boljši. Učenci v povprečju bolje poznajo protipomenke in nadpomenke, več težav pa imajo pri iskanju ustreznih sopomenk in podpomenk.
Ključne besede: poimenovalna zmožnost, sporazumevalna zmožnost, razmerja med besedami, besedišče
Objavljeno v DKUM: 07.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: V okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učenci 3. razreda dvojezične osnovne šole dosegajo cilje s področja poimenovalne zmožnosti, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in predvideni za konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dvojezično osnovno šolo obiskujejo tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenski. Predmetnik dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole jim omogoča, da v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujejo slovenščino kot drugi jezik. Učni načrt za slovenščino kot drugi jezik se nekoliko razlikuje od učnega načrta za slovenščino kot materni jezik, vendar pa so cilji, ki se dotikajo poimenovalne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v obeh učnih načrtih enaki. Ker je po učnem načrtu izhodišče obravnave besedilo in učenci že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo tudi umetnostna besedila, med njimi ljudske pravljice oz. pripovedke, smo se odločili, da bomo poimenovalno zmožnost otrok preverjali na osnovi slovenske ljudske pravljice Pšenica - najlepši cvet, objavljene v knjigi Slovenske pripojedke (Stanonik 2022). V raziskavi je sodelovalo 45 učencev 3. razreda ene izmed pomurskih dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je poimenovalna zmožnost učencev šibka, saj imajo težave pri poimenovanju posameznih predmetov s knjižnimi izrazi, večkrat uporabijo narečne in madžarske besede, hkrati pa se v zapisih knjižnih poimenovanj kažejo tudi težave na slovnični in pravopisni ravni. Učenci imajo težave tudi pri navajanju knjižnih besed z nasprotnim, enakim, ožjim ali širšim pomenom. Šibka je tudi njihova besedotvorna zmožnost, kar se odraža pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, izpeljavi samostalniških izpeljank iz glagolov in tvorbi manjšalnic ter pri iskanju besed iz iste besedne družine.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, poimenovalna zmožnost, besedišče, slovenščina kot drugi jezik, dvojezična osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Najpomembnejša naloga vsakega posameznika je sporazumevanje z drugimi. Da bi lahko vzpostavili uspešno komunikacijo z drugimi, pa je potrebno obvladovanje jezika. Razvoj govora se začne že z rojstvom ter z meseci narašča in napreduje. Že zelo zgodaj, s pojavom prvih besed, tj. okoli prvega leta starosti, se v govoru otrok pojavijo tudi medmeti, saj prve besede najpogosteje vključujejo posnemanja oglašanja živali, predmetov in oseb. Hkrati pa so medmeti zelo pogosti v umetnostnih besedilih, namenjenih otrokom. Osrednji namen magistrskega dela je preučiti razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnih besedil. Zanimalo nas je predvsem, ali prvošolci ustrezno razumejo medmete. Preverjali smo, ali razumejo pomen medmetov brez sobesedila ali za ustrezno razumevanje medmetov potrebujejo sobesedilo. Tako smo razumevanje medmetov pri prvošolcih preverjali pred branjem umetnostnega besedila in po njem. Prav tako nas je zanimalo, ali so prvošolci zmožni dani medmet nadomestiti z drugim medmetom enakega pomena. Skupno je bilo analiziranih štirinajst medmetov iz dvanajstih pesmi za otroke. Rezultati so pokazali, da prvošolci pogosteje ustrezno razumejo medmete, kadar so ti podani s sobesedilom. Pokazali so tudi, da nekateri prvošolci zmorejo nadomestiti medmet z drugim enakega pomena, na to pa pogosto vplivajo izkušnje učencev. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da prvošolci medmete pogosto povežejo s svojimi izkušnjami v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: govorni razvoj, besedišče, medmet, umetnostno besedilo
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (815,84 KB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov. V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti. Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti. Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Ključne besede: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb. Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,15 MB)