Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Ključne besede: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Objavljeno v DKUM: 07.02.2018; Ogledov: 1693; Prenosov: 227
Celotno besedilo (3,61 MB)

Opis: V diplomskem delu smo skušali prikazati, kolikšna je vključenost elementov razvajenosti v berilih za tretje triletje osnovnih šol. Pri analizi smo se omejili na berila iz Kataloga učbenikov. Skušali smo predstaviti problematiko razvajenosti v okviru pouka književnosti. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pojme, ki so ključni pri analizi tega problema (načini razvajanja, posledice razvajenosti, čustvena inteligenca), in skušali podati nekaj predlogov za lažje in uspešnejše delo z razvajenimi otroki (mladostnik kot učenec, motivacija). V šestem poglavju smo poudarili pomen branja in težave, s katerimi se srečujejo učitelji pri pouku književnosti ob razvajenih otrocih. V drugem delu smo analizirali besedila v berilih in vprašanja, zapisana ob njih. Ugotavljali smo pogostost opisa načina razvajanja ali posledice razvajenosti in preverjali, če vprašanja spodbujajo razpravo o problematiki razvajenosti. Na podlagi analize smo ugotovili, da so kritična besedila v manjšini in da vprašanja bolj spodbujajo k razpravi o odnosih kot o čustvih.
Ključne besede: pouk književnosti, razvajenost, vzgoja, berila, učitelj, čustvena inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2013; Ogledov: 2838; Prenosov: 249
Celotno besedilo (688,64 KB)

Opis: POVZETEK Diplomsko delo se nanaša na razvijanje zmožnosti recepcije poezije v prvem triletju osnovne šole. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri potrjena berila oziroma učbeniki in pripadajoči didaktični instrumentariji za pouk književnosti v prvem triletju osnovne šole razvijajo strukturne elemente zmožnosti recepcije poezije. V raziskavi sem uporabila deskriptivno in komparativno metodo ter metodi analize in sinteze. Prvi del diplomskega dela je bil namenjen predstavitvi dosedanjih teoretičnih spoznanj v zvezi z recepcijo poezije v prvem triletju osnovne šole. Predstavila sem obdobja razvoja recepcijske zmožnosti poezije pri otroku v prvem triletju, opisala otrokove pesemske interese in nazadnje natančneje predstavila posamezne strukturne elemente recepcijske zmožnosti doživljanja in vrednotenja poezije. Na podlagi teoretične osnove sem oblikovala raziskovalno hipotezo, ki pravi: Vsi izbrani učbeniki so potrjeni učbeniki. Ker je eden bistvenih kriterijev v procesu potrjevanja učbenikov pokritost ciljev v veljavnem učnem načrtu, lahko iz tega izpeljem, da vsi zbrani učbeniki z didaktičnim instrumentarijem razvijajo vse segmente zmožnosti recepcije poezije. V drugem delu diplomskega dela sem opravila raziskavo, s katero sem želela to hipotezo preveriti. Izbrala sem berila/učbenike in pripadajoče didaktične instrumentarije, ki so potrjena za poučevanje književnosti v prvem triletju in analizirala pesmi glede na zastopanost posameznih strukturnih elementov v predlaganih didaktičnih instrumentarijih. V zadnjem poglavju diplomskega dela sem ob pomoči preglednic predstavila svoje ugotovitve.
Ključne besede: Ključne besede: recepcija poezije v prvem triletju, razvijanje zmožnosti recepcije poezije, strukturni elementi zmožnosti recepcije poezije, didaktični instrumentarij, potrjena berila za poučevanje književnosti v prvem triletju.
Objavljeno v DKUM: 19.04.2011; Ogledov: 2641; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1,17 MB)