| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Prireja mleka in krmna baza na družinskih kmetijah Kmetijske zadruge Šentjur
Lidija Mužerlin, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil primerjati različna odkupna območja mleka po kvalitativnih lastnostih. Tako smo med seboj primerjali mleko odkupljeno na območju Kmetijske zadruge Šentjur, odkupnem območju Mlekarne Celeia in odkupljeno mleko celotnega območja Slovenije. Prireja mleka je v veliki meri odvisna tudi od prehrane krav, zato nas je zanimalo, kako imajo boljše družinske kmetije na območju Kmetijske zadruge Šentjur izravnane krmne obroke za krave molznice. Zbrali smo 36 mesečnih obračunov. Proučevali smo odkupljene količine mleka, vsebnost mikroorganizmov, skupno število somatskih celic ter vsebnost maščob in beljakovin za obdobje 2006 - 2008. Na obravnavanih kmetijah smo ugotovili dejansko sestavo krmnih obrokov. Krmne obroke smo ovrednotili na podlagi tabelarnih vrednosti. Živalim je bil skozi vso leto na voljo zimski krmni obrok na osnovi koruzne in travne silaže, sena ter dodatka koncentrirane krme. Molznice so bile ustrezno oskrbljene z energijo medtem, ko je bil pri beljakovinah ugotovljen primanjkljaj (6 % prebavljivih surovih beljakovin). Odkupljeno mleko iz obravnavanih območij se ni razlikovalo po bistvenih mikrobioloških kakovostnih postavkah.
Ključne besede: Ključne besede: odkupljeno mleko/ maščobe/ beljakovine/ mikroorganizmi/ somatske celice, /krmni obrok OP: 59 s., 16 pregl., 10 graf., 55 ref.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2230; Prenosov: 308 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (363,75 KB)

3.
VPLIV SESTAVE OBROKA ZA KRAVE MOLZNICE NA RAZMERJE MED MAŠČOBO IN BELJAKOVINAMI V MLEKU
Blaž Skarlovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2010 smo v čredi krav na gorski kmetiji ugotavljali vpliv sestave poletnega in zimskega obroka, s katerim so bile krave krmljene, na kakovost mleka. Namen naloge je bil ugotoviti oskrbljenost krav s poglavitnimi hranilnimi snovmi glede na kakovost mleka, ki smo jo ugotovili z analizo mleka na kmetiji. Analizirali smo zimski in poletni obrok in ugotovili, da v obeh obrokih primanjkuje razgradljivih beljakovin, ki so potrebne za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu in posledično za prebavljivost krme. Razmerje M/B v mleku je bilo precej raznoliko, a zaželeno je čim bolj konstantno razmerje. V poletnem obroku se je razmerje gibalo med 1,2 in 1,3, vendar se je v jesenskih mesecih zožilo pod 1,1. Vsebnost maščob je s pašo upadla pod 4 % in je bila v poletnem obdobju zelo raznolika. Prav tako je upadla vsebnost beljakovin pod 3,2 %, kajti s poletno krmo je težje zagotoviti potrebe po energiji. V zimskem obdobju se je razmerje M/B gibalo med 1,1 in 1,35. Vsebnost maščob se je gibala med 4 in 4,5 %, kar kaže na dovolj vlaknine v obroku. Vsebnost beljakovin je bila januarja 3,56 % in je nato upadala zaradi preskromne oskrbe z energijo, potrebno za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu.
Ključne besede: krave molznice, prehrana, mleko, beljakovine, maščobe
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1736; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
Vpliv frekvence potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka
Anton Medved, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava različnih frekvenc potiskanja krmnega obroka molznicam v jasli na količino in kakovost mleka. Skupaj je bilo vključenih 62 krav molznic črno - bele pasme. Povprečna količina namolzenega mleka na dan je bila 24,22 kg. Proučevali smo 5 različnih frekvenc potiskanja krme v jasli in ugotovili, da obstajajo razlike v količini na molzenega mleka. Primerjava posameznih planov približevanja krme kravam molznicam je pokazala, da so bile najvišje vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin v namolzenem mleku izmerjene pri drugem planu potiskanja (4 potiske na dan) in v petem planu (6 potiskov na dan). Dobre rezultate glede vsebnosti deleža (%) maščob in deleža (%) beljakovin smo zaznali tudi pri prvem planu (10 potiskov na dan).
Ključne besede: krave molznice / vpliv frekvence potiskanja / maščobe / beljakovine
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 804; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (551,00 KB)

5.
6.
7.
DOLOČANJE VSEBNOSTI OSNOVNIH HRANILNIH SNOVI V SOJI
Barbara Ljubec, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti kako različni načini pridelave (ekološka, integrirana, konvencionalna in kontrola) vplivajo na hranilno in energijsko vrednost sojinega semena. V raziskavo je bila vključena soja sorte `ES Mentor`, pridelana na polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Analiziranih je bilo 8 vzorcev soje. Fizikalno-kemijske analize so obsegale določanje vsebnosti vode s termogravimetrično in gravimetrično metodo, vsebnosti pepela z gravimetrično metodo, vsebnosti maščob z ekstrakcijsko gravimetrično metodo po Soxhletu in vsebnosti celokupnih ogljikovih hidratov s fenol-žveplovo metodo. Različni vzorci soje so vsebovali raznoliko vsebnost hranilnih snovi. Analize so pokazale, da so imeli vsi vzorci najnižjo vsebnost pepela. Najnižjo vsebnost je imel vzorec 221 – 5,18 g/100 g, najvišjo pa vzorec 322 – 5,99 %. Sledila je vsebnost vode, ki je med posameznimi analiziranimi vzorci zelo nihala od 5,59 g/100 g v 221 do 6,89 g/100 g v vzorcu 422. Vzorci soje so vsebovali od 13,06 g/100 g v 122 do 15,20 g/100 g v 322 maščob. Vsebnost totalnih ogljikovih hidratov se je gibala med 35,66 g/100 g v vzorcu 322 do 46,85 g/100 g v vzorcu 422. Na podlagi določene vsebnosti maščob, vode, pepela in totalnih ogljikovih hidratov smo izračunali vsebnost beljakovin. Najmanj beljakovin je vseboval vzorec 422 – 26,50 g/100 g, največ pa 121 - 37,23 g/100 g. Vrednost in delež energije je bil sorazmeren s količino vsebovanega makrohranila. V analiziranih vzorcih soje so največjo energijsko vrednost in energijski delež imeli totalni ogljikovi hidrati (606,23 kJ–796,47 kJ; 33,85 %–44,67 %), nato beljakovine (536,08 kJ–796,47 kJ; 25,27 %–35,79 %) in najmanj maščobe (483,36 kJ–562,40 kJ; 27,35 %–31,40 % ). Povprečne energijske vrednosti 100 g vzorca se niso bistveno razlikovale (1755,69 kJ–1809,82 kJ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, pepel, voda, energijska vrednost
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 821; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Proteini kot prehranski dodatki in njihova primerjava
Dejan Korat, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili proteinske dodatke in jih primerjali med seboj. Z anketnim vprašalnikom, katerega so izpolnjevali športniki in drugi anketiranci, smo raziskovali, kakšen odnos imajo anketiranci do proteinskih dodatkov in kako so o njih ozaveščeni. Ugotovili smo, da športniki pogosteje uporabljajo prehranske dodatke kot drugi anketiranci in jih tudi bolje poznajo. Da je kvaliteta pomembna, se zavedajo vsi anketirani, so pa premalo ozaveščeni, da je nakup preko spleta tvegan. Na podlagi raziskav v laboratoriju smo pridobili informacije glede sestave proteinskih dodatkov in te primerjali s podatki, navedenimi na ovojnini. Zanimal nas je delež beljakovin, sladkorja in vlaknin v šestih proteinskih dodatkih. Ugotovili smo, da pri vsebnosti beljakovin glede na deklaracijo precej odstopajo štirje od šestih analiziranih vzorcev. Pri analizi sladkorjev najbolj odstopata dva vzorca. Na osnovi primerjav smo ugotavljali ceno glede na vsebnost odstotkov beljakovin v proteinskih dodatkih. Največji delež beljakovin je imel sirotkin proteinski dodatek Whey 20 športni izolat. Njegova cena je bila 36 €/kg. Pri kazeinskem proteinskem dodatku je imel največji delež beljakovin QNT protein casein 92, zanj pa je bilo potrebno odšteti 32 €/kg. Največji delež beljakovin v sojinem proteinskem dodatku je imel Pro 10 soj isolat. Cena tega dodatka je bila 14 €/kg. Največji delež beljakovin v konopljinem proteinskem dodatku je imel Muscle & Strength hemp protein, njegova cena pa je bila 25 €/kg. Primerjali smo tudi sestavine med proteinskimi dodatki. Sirotkini in sojini proteinski dodatki so na obrok (30 g) v povprečju vsebovali največ beljakovin. Najmanj beljakovin pa so vsebovali konopljini proteinski dodatki.
Ključne besede: proteinski dodatki, beljakovine, sladkor, vlaknine, ovojnina
Objavljeno: 25.03.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 455; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

10.
Predlog izhodišč proteinske strategije za Slovenijo
2017, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: 1. Zaradi velikih potreb po soji (Glycine max (L.) Merr.), še posebej po živinskih sojinih krmilih in skoraj 100 % odvisnosti od uvoza predvsem iz Južne Amerike (Argentina, Brazilija) s prevladujočo pridelavo sort gensko spremenjene soje, povečanega povpraševanje po proizvodih, ki so pridelani brez GSO in zaradi ugodnih učinkov povezanih z vključevanjem soje v kolobar, je potrebno v Sloveniji postopoma povečati obseg pridelave soje oziroma vsaj ohraniti trend povečevanja v letih 2014-2017. 2. Strokovnjaki smo se po javni razpravi na posvetu Soja na FKBV v Hočah pri Mariboru (15. 3. 2017) opredelili za 20-odstoten delež soje in drugih krmnih stročnic v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje. Omenjen delež predstavlja 7.566 ha posejanih s sojo. Ob upoštevanju pridelka 3 t ha-1, ki ga je po mnenju stroke v Sloveniji mogoče doseči, bi na teh površinah pridelali 22.699 t soje, kar je enako 18.159 t sojinih tropin, oziroma 18,2-odstotnemu pokritju slovenskih potreb. S povečanjem površine posejane s sojo na 7.566 ha bi se delež metuljnic v kolobarju povečal iz 11 % na 14,4 %. 3. Pri upoštevani simbiotski vezavi dušika 60 kg/ha (teoretično tudi 120 kg ha-1) je količina dušika, ki jo iz atmosfere s pomočjo simbiontskih bakterij pridobi posevek soje, ekvivalentna 222 kg KAN ali 130 kg gnojila UREA ha-1. Na državnem nivoju (7.549 ha) pomeni to razbremenitev vnosa 452.940 kg N (1.677,6 t KAN ali 984,7 t gnojila UREA). V projekciji izračunana količina mineralnih dušikovih gnojil, katere uporabo nadomesti simbiotsko vezan dušik posevka soje, pomeni tudi manjšo obremenitev okolja, in sicer nižji izpust CO2 in nižji okoljski odtis (preračunano v gnojilo KAN za 1.939 t CO2 in 35.173 gha oziroma preračunano v gnojilo UREA za 911 t CO2 in 20.979 gha). Z domačo pridelavo bi se nedvomno zmanjšala tudi emisija toplogrednih plinov nastala zaradi pridelave soje v Južni Ameriki. 4. Da dosežemo omenjen cilj je nujno organiziranje pridelovalno-predelovalno-tržne verige in oblikovanje prepoznavnega proizvoda posebne kakovosti, kot je na primer Pridelano/proizvedeno brez GSO in iz lokalnih proizvodov, na primer po shemi Izbrana kakovost pridelano brez uvožene GS krme. Prav tako je v Sloveniji potrebno vzpostaviti sistem introdukcije sort zrnatih stročnic na podoben način kot je že uveljavljena pri žitih in pospešiti razvoj novih natančnih in trajnostno usmerjenih pridelovalno-predelovalnih tehnologij. Realizacija do 25 % metuljnic v kolobarju in s tem povečan delež soje v setveni strukturi glede na koruzo za zrnje je prednostna naloga slovenskega kmetijstva.
Ključne besede: strategija, soja, beljakovine, pridelava, Slovenija
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 334; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici