SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Ključne besede: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 1998; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (523,72 KB)

2.
Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih trav
Damjana Flere, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2010 izvajali lončni poskus v rastlinjaku in kalilni poskus v rastni komori, da bi ugotovili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast trpežne ljuljke (Lolium perenne L), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L), travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) in bele detelje (Trifolium repens L.) kot kontrole. Uporabili smo dve gnojevki (iz dveh različnih govedorejskih kmetij) v štirih različnih vsebnostih suhe snovi (10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % (kontrola – voda)). Poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska (rastlinska vrsta, gnojevka, vsebnost suhe snovi v gnojevki) z različno vsebnostjo suhe snovi v lončnem poskusu oziroma v petih ponovitvah v kalilnem poskusu. Rastline, gnojevke in koncentracije gnojevk so statistično značilno vplivale na število in višino vzniklih rastlin v rastlinjaku in na ugotovljeno število, dolžino korenin in poganjkov opazovanih rastlin v rastni komori. Ugotovili smo, da se ob povečanju koncentracije suhe snovi v gnojevki zmanjšuje kalitev, vznik in rast rastlin. Rezultati kažejo, da v nerazredčeno gnojevko ni smiselno dodajati semena za obnovo ruše, ampak je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo.
Ključne besede: trpežne ljuljka, navadna pasja trava, travniška bilnica, bela detelja, gnojevka, rast, seme
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1791; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Katja Gornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Ključne besede: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1441; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

4.
PRELIMINARNI REZULTATI POJAVA ŠKODLJIVCEV NA CVETAČI V ODVISNOSTI OD NAČINA PRIDELAVE
Katja Hozjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne pridelovalne sisteme cvetače (Brassica oleracea var. botrytis L.). Poljski poskus je potekal v letu 2012 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Po raziskavi se je pokazal statističen vpliv okopavanja cvetače na zmanjšani pojav kapusovega bolhača (Phyllotreta spp.) v prvem terminu (5.7.2012) spremljanja škodljivcev. V drugem terminu (3.8.2012) ni bilo statističnih razlik na pojav škodljivcev glede pridelovalnega sistema in kultivarja. Združena setev cvetače in bele detelje (Trifolium repens L.) statistično značilno vpliva na zmanjšano prisotnost kapusovega belina (Pieris brassicae L.) v tretjem terminu (3.8. 2012) spremljanja škodljivcev. Cvetača, ki je rasla na črni foliji, je imela statistično značilno večjo prisotnost kapusovega belina v tretjem terminu spremljanja škodljivcev.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, škodljivci, združena setev, podsevek
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1203; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (365,50 KB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV ZASTIRANJA NA PRIDELEK CVETAČE
Tamara Kekec, 2014, diplomsko delo

Opis: V letu 2012 je na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru potekal poljski poskus v okviru programa Core Organic II. Proučili in primerjali smo tri sisteme: (i) rana (ob presajanju cvetače) setev bele detelje (Trifolium repens L.), (ii) pozna setev (18 dni po presajanju cvetače) in (iii) obdelava (brez podseva), ter podseve različno oskrbovali. Oskrba podsevov je vključevala oplete in neoplete površine, obravnavanje z obdelavo pa je bilo razdeljeno na okopane in neokopane parcele. Raziskava je pokazala, da pozna setev bele detelje ob odstranjevanju plevelov dosega signifikantno višje količine pridelkov (34.899 kg/ha) v primerjavi z rano setvijo bele detelje (13.763 kg/ha) in samo obdelavo, brez podseva bele detelje (24.036 kg/ha). Med seboj smo primerjali še različna obravnavanja, ki so vključevala podsev, ki smo ga različno oskrbovali: rana setev - neopleto (RS-BD-Neop), pozna setev - neopleto (PS-BD-Neop), rana setev - opleto (RS-BD-Op), pozna setev - opleto (PS-BD-Op), brez podseva - neokopano (Brez-BD-Neok), brez podseva - okopano (Brez-BD-Ok) in obravnavanje s črno folijo. Najvišji pridelki so bili doseženi na črni foliji 58.304 kg/ha. Statistično značilno primerljivi pridelki s folijo so bili doseženi pri obravnavanjih PS-BD-Op s 45.369 kg/ha in Brez-BD-Ok s 48.073 kg/ha. Slabši pridelki so bili doseženi pri RS-BD-Op in PS-BD-Neop. Pri obravnavanjih RS-BD-Neop in Brez-BD-Neok ni bilo pridelkov, ker so rastline cvetače zaradi konkurenčnosti plevelov propadle.
Ključne besede: cvetača, bela detelja, pridelek, folija, podsev
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1066; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (715,55 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
PREUČEVANJE KONKURENČNOSTI MED POSEVOM BELE DETELJE IN PLEVELI V EKOLOŠKI PRIDELAVI PORA
Vita Štefančič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je bil raziskati vpliv podsevka bele detelje na pridelek pora in njegovo sposobnost kompeticije s pleveli v ekološki pridelavi. S tem namenom smo izvedli poljski poskus leta 2013 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Vključenih je bilo 6 obravnavanj (por okopan (i) in neokopan (ii), združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (iii) in 10.7. (iv) s pletjem, ter združena pridelava pora s podsevkom bele detelje posejane 20.6. (v) in 10.7. (vi) brez pletja. Raziskava je pokazala statistično značilen vpliv pridelovalnega sistema na pridelek pora, svežo maso bele detelje in svežo maso plevelov. Podsevek bele detelje je v primerih združene setve, tudi ko je bilo opravljeno pletje, negativno vplival na pridelek pora. Poznejši datum setve podsevka bele detelje zmanjša njegovo kompeticijo z porom. V primerih, ko pletje ni bilo opravljeno, so belo deteljo prerasli pleveli in je bil pridelek pora zelo majhen. V poskusu sta bila uporabljena dva kultivarja, med katerimi ni bilo statistično značilnih razlik v pridelku pora.
Ključne besede: por / podsev / bela detelja / ekološka pridelava
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 711; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (541,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici