| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Terminologija begunske krize v izbranih slovensko-nemških spletnih časopisih
Mihael Leben, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska begunska kriza je bila v drugi polovici leta 2015 tema številka ena v medijih. V tem času je pogosto prišlo do napačne rabe terminologije, še posebej pri poimenovanju beguncev. Diplomsko delo analizira terminologijo slovenskih in nemških spletnih časopisov. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili lastniško strukturo medijev in medijsko krajino v Sloveniji, sledila pa je kratka predstavitev izbranih spletnih časopisov, ki so bili vključeni v analizo. Nadalje smo predstavili prevajalca kot medkulturnega posrednika, vlogo medkulturne komunikacije ter pomen kriznega komuniciranja v slovensko-nemških spletnih časopisih. Primerjali smo status novinarja s statusom prevajalca v slovenski družbi ter predstavili termine, ki se pogosto uporabljajo za udeležence migracijskih gibanj. V drugem delu diplomskega dela je sledila analiza spletnih časopisov, kjer smo ugotovili, da je poročanje v večini primerov bilo korektno in objektivno. Uporaba terminov begunec in migrant pri slovenskih spletnih časopisih je bila izenačena, medtem ko so nemški časopisi prednost dajali terminu begunec. Opravili smo tudi pogovor z novinarjem časopisa Večer, kjer smo se dotaknili terminologije begunske krize. V sklepnem delu pa je predstavljen glosar, ki smo ga ustvarili s pomočjo že obstoječe literature in terminološke zbirke IATE.
Ključne besede: begunska kriza, terminologija, spletni časopisi, medkulturna komunikacija, glosar
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krize
Maja Rupnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

3.
Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz Bližnjega vzhoda
Saša Šutić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz bližnjega vzhoda izpostavljamo problem begunske krize, priseljevanja beguncev in migrantov v našo državo, v povezavi s tem raziskujemo stališča državljanov. V teoretičnem delu obravnavamo tematike s področja begunstva oziroma migracij. Pojasnjena je razlika med izrazoma begunec in migrant, predstavljene so kulturne in jezikovne značilnosti Sirije ter vzroki preseljevanja ljudi s tega območja. Posebna pozornost je namenjena mednarodni zaščiti, njeni opredelitvi in postopku njene pridobitve ter ostali zakonski ureditvi naše države v povezavi z begunsko problematiko. Opredelimo pravice in dolžnosti beguncev v naši državi s poudarkom na integraciji priseljencev ter dejavnost, ki v sklopu nje potekajo. Predstavimo opredelitev in značilnosti stališč, njihovo oblikovanje in spreminjanje. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo stališče do aktualnih tem, ki se tičejo begunske krize in so v neposredni povezavi z našo državo. S postavljenimi hipotezami preverjamo mnenje o priseljevanju, njenih posledicah za našo državo, o možnosti popolne integracije beguncev ter statistično preverjamo pomembnost razlik odgovorov med spoloma. Na koncu rezultate kvalitativno obdelamo in analiziramo na beseden način ter potrdimo oziroma zavržemo zastavljene hipoteze. V zaključnih sklepih izpostavimo ključna spoznanja diplomskega dela.
Ključne besede: begunci, migranti, begunska kriza, Bližnji vzhod, integracija, prebivalci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (610,63 KB)

4.
Spreminjajoča se vloga oboroženih sil ter vojaških pooblastil v Evropi med begunsko krizo
Adriana Judež, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko spreminjanja vlog oboroženih sil in njihovih pooblastil z ozirom na aktualno begunsko/migrantsko krizo, s katero se evropske države intenzivno soočajo od leta 2015, ter begunsko/migrantsko krizo v Sloveniji, Grčiji, Avstriji in Madžarski. Številni prihodi beguncev in migrantov so začeli ogrožati nacionalno varnost držav. Nenadna in nepričakovana množica ljudi je začela predstavljati grožnjo državnim mejam in prebivalcem držav, mogoče pa je bilo čutiti tudi pomanjkanje nadzora na mejah. Državni organi so bili primorani sprejeti odločitve, ki so bile nujno potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti. Migracije so posledica križnih žarišč, kot je večletna vojna v Siriji, ki je prepletena s kriznim žariščem v Iraku. Ljudje s teh območij so se odpravili na pot po balkanski poti, prek katere so želeli doseči ciljne države. Nemška kanclerka je s svojim javnim vabilom spodbudila nezakonite migracije in s tem odprla t. i. Pandorino skrinjico. Na problematiko migracij je prva vidneje opozorila Madžarska, ki se je odločila, da popolnoma zapre svoje meje, hkrati pa je dala vsem migrantom in beguncem vedeti, da je od tega trenutka naprej vsak nezakoniti prestop njihove meje kaznovan z zaporno kaznijo ter takojšnjo deportacijo. Za obvladovanje toka migrantov in beguncev so nekatere države vključevale tudi oborožene sile. Zanimalo nas je, kako je kriza vplivala na spreminjanje vojaških pooblastil v državah, ki so bile neposredno izpostavljene begunskemu valu. V ta namen smo izvedli študijo, v okviru katere smo se osredotočili na štiri izbrane države: Slovenijo, Madžarsko, Grčijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da so v vseh državah sprejeli ukrepe, s katerimi so želeli zaščititi nacionalne interese. Slovenija, Madžarska in Avstrija so se odločile za zapiranje državnih mej ter napotitev oboroženih sil na mejna območja. Ker je kljub temu prihajalo do incidentov, so se države odločile, da sta najboljši rešitvi napotitev vojske na kritična območja in dodelitev novih pooblastil. Oborožene sile so prevzele izvajanje nekaterih policijskih pooblastil, ki so bila nujno potrebna za miritev toka in ohranjanje miru.
Ključne besede: oborožene sile, vojska, vojaška pooblastila, begunska kriza, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (713,92 KB)

5.
AZILNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE
Monika Habjan, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsak izmed nas si želi živeti v miru, brez strahu za svoje življenje. Mnogim ljudem po svetu je ta pravica odvzeta iz različnih razlogov. Da bi zaščitili sebe in svoje najbližje, se na najrazličnejše načine podajo na pot, ki pa je nemalokrat zelo tvegana, lahko tudi usodna. Takim ljudem je potrebno nuditi mednarodno zaščito in Evropska unija si že vrsto let prizadeva oblikovati območje svobode, varnosti in pravic za vse, ki jih okoliščine prisilijo k iskanju take pomoči. Evropo je lansko leto doseglo več migracijskih valov in ravno zaradi te situacije sem se odločila več poizvedeti o azilu in azilni politiki Evropske Unije. Raziskala sem zgodovinsko ozadje, zakonodajo iz tega področja, pogoje, ki jih morajo prosilci za azil izpolnjevati za pridobitev azila, potek samega azilnega postopka, pravice beguncev in oseb s subsidiarno zaščito s poudarkom na pravici, ki izhaja iz načela nevračanja, ukrepe, ki jih je Evropska unija sprejela oz. jih namerava sprejeti za bolj učinkovito spopadanje z masovnim prihodom migrantov. Evropska begunska kriza, ki je svoj vrhunec dosegla poleti 2015 je dokaz, da je na področje azilne politike Evropske unije potrebno vnesti še veliko sprememb, tako z vidika zakonodaje, kot tudi izvrševanja le-te.
Ključne besede: azil, begunec, prosilec za azil, azilni postopek, migracije, načelo non-refoulement, begunska kriza
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1237; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (833,84 KB)

6.
Varnostna vprašanja in vloga policije ter ostalih služb v begunski krizi
Patricija Usnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Migracije so del zgodovine in našega vsakdana, v zadnjih dveh letih pa tudi eden izmed bolj perečih problemov na evropskih tleh. Begunska kriza je odprla veliko varnostnih vprašanj in vprašanj o pripravljenosti policije in ostalih služb, katerih namen je varovanje države ter državljanov. Čeprav so vzroki za migracije pogosto podobni ali celo enaki, kot so bili v preteklosti, je mišljenje ljudi o migracijah ne glede na vzrok, zaradi katerega je nekdo zbežal iz matične države, povsem drugačno. Veliko vlogo pri tem ima predvsem varnost posameznika kot tudi sodržavljanov in integriteta države, ki je v primeru, da čez državo potuje več tisoč ljudi, ogrožena. Za varnost so zato med begunsko krizo skrbeli policisti s pomočjo tujih okrepitev, pridružila pa se jim je tudi vojska in ostale organizacije ter prostovoljci. Skupaj so skrbeli za to, da varnost države in državljanov ne bi bila ogrožena, hkrati pa tudi za usmerjanje prebežnikov in za čim bolj miren tranzit vseh tujcev, ki so želeli zapustiti Slovenijo. Slovenija kot tranzitna država v času krize ni doživela večjih pretresov, sama varnost pa ni bila neposredno ogrožena. Državljani kot del te krize posebne ogroženosti nismo občutili, vsaj ne na območjih, ki niso na poti beguncev.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, begunska kriza, varnost, varnostna vprašanja, migracijska politika, policija, policijsko delo, civilna zaščita, vojska, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 912; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (388,67 KB)

7.
Medijski prikaz dogajanja, povezanega z begunskimi migracijami
Ajda Šulc, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo povezuje dve področji sodobnih družbenih procesov. Na prvem mestu povzema teorijo socialnega izključevanja manjšin s poudarkom na priseljencih, njihovi sekuritizaciji in kriminalizaciji. Bolj specifično se usmeri na konkretni primer teh procesov v okviru množičnih begunskih migracij v Evropo v letih 2015 in 2016. Na drugi strani opisuje temelje medijske konstrukcije realnosti in oblikovanja javnega mnenja o pomembnih družbenih procesih, med drugimi tudi o migracijah. Ti dve temi se povežeta ob spoznanju, da so mediji s selektivnim poročanjem eno od orodij socialnega izključevanja, saj tega reproducirajo. Prvi del naloge tako nadgrajuje ta teoretična izhodišča z opredelitvijo medijske marginalizacije, ki jo utemelji na primeru medijske konstrukcije podobe nedavnih migracij. Raziskovalni del naloge je namenjen analizi primera medijskega poročanja o dogajanju, povezanim z begunskimi migracijami, in sicer informativne televizijske oddaje Dnevnik RTV Slovenije. S pregledom nekaterih glavnih elementov medijskega diskurza ugotavlja okvire poročanja in njegove temeljne značilnosti. Kljub temu, da RTV Slovenija velja za javno in neodvisno televizijo, analiza razkriva, da ta pogosto zgolj reproducira politični diskurz o določeni problematiki, namesto kritičnega in objektivnega poročanja o le-tem. Vzporedno s tem pa širi tudi negotovost in problematizira dogajanje, ki ga sicer skuša prikazati z različnih perspektiv, vendar občutno nesorazmerno in v prid trenutnemu prevladujočemu mnenju javnosti ter močnejših političnih elit.
Ključne besede: migracije, begunci, begunska kriza, mediji, medijski diskurz, sekuritizacija, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 682; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
Podoba sirijskih beguncev v medijih
Mateja Avberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirska državljanska vojna predstavlja glavni vzrok za eno izmed večjih humanitarnih katastrof, ki se je v neki meri dogajala tudi v Sloveniji. Posledice vojne, ki se dogaja daleč stran od naših oči, smo lahko v živo videli na naših tleh. Sirska vojna in sirski begunci so močno pritegnili tako pozornost slovenskih medijev, kot tudi slovenske javnosti. V Magistrski nalogi smo se osredotočili na sirsko begunsko krizo na slovenskih tleh in poskušali ugotoviti, kako so o njej poročali slovenski mediji. Skozi magistrsko nalogo smo predstavilili sirsko begunsko krizo, v teoretičnem delu pa smo predstavili množične medije in njihov način delovanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo analizirali medijske vsebine treh večjih slovenskih medijev, nato pa opravili tudi anketo, s katero smo poskušali ugotoviti mnenje slovenske javnosti o tematiki sirskih beguncev.
Ključne besede: sirski begunci, begunska kriza, množični mediji, kritična diskurzivna analiza, analiza medijskega poročanja
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 463; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Migranti v Sloveniji in radikalizacija - analiza medijskega poročanja
Ivan Kožul, 2018, diplomsko delo

Opis: Begunska kriza je bila v preteklih letih osrednja tema v medijih. Kadar govorimo o medijih so zelo pomembni in ključni v vsaki družbi. Predvsem zato ker spodbujajo svobodo mnenja in izražanja. Dobro obveščene družbe ni brez svobode izražanja medijev. Mediji so bili ključni element in subjekt pri samem prikazovanju in predstavitvi migrantov širši javnosti. Pri tem je potrebno izpostaviti ključne izraze kot so diskriminacija, rasizem, predsodki, sovražni govor in drugi, katere smo lahko zasledili v samih prispevkih novinarjev. Mediji imajo pomembno vlogo pri predstavitvi celotne slike širši javnosti, saj soustvarjajo mnenje javnosti. V samem poročanju pa je potrebno izpostaviti tudi prikazovanje migrantov, kot storilce kaznivih dejanj, kjer migrante enačijo tudi s teroristi. V tem primeru lahko omenimo izpostavljenost ekstremistični propagandi in radikalizaciji na socialnih omrežjih. Predvsem zato je potrebno veliko pozornost nameniti medijskemu poročanju, saj so se mediji razširili tudi na socialna omrežja.
Ključne besede: diplomske naloge, migranti, begunci, ilegalni migranti, mediji, diskriminacija, rasizem, radikalizacija, Slovenija, poročanje medijev, begunska kriza
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 364; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
Dopustnost kontrol na notranjih mejah med državami članicami na schengenskem območju
Nika Cesar, 2019, diplomsko delo

Opis: Schengen ali območje brez notranjih meja in s skupno zunanjo mejo, je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije, saj omogoča prosto gibanje oseb znotraj tega območja brez, da bi jih na mejah čakale kontrole. Usklajene kontrole se pa izvajajo na zunanji schengenski meji in s tem zagotavlja varnost in preprečuje kriminal. Ker so v letih 2015 in 2016 v Evropo po nezakonitih poteh skušali priti številni migranti je prišlo do migrantske krize, kjer je za azil v EU zaprosilo več kot dva milijona ljudi. To je za Evropsko unijo predstavljalo velik izziv, ki ga še danes ni uspešno rešila. Z migrantsko krizo so se pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema, zaradi česar so nekatere države članice schengenskega območja pričele ponovno uvajati nadzore na svojih notranjih mejah z namenom zaustavitve prihoda prosilcev za azil in drugih migrantov na njihovo ozemlje. Zaradi tega je morala Evropska Komisija začeti oblikovati številne nove ukrepe za učinkovitejšo azilno politiko in s tem spremembo evropskega azilnega sistema, katerega cilj je, da se breme v zvezi z migrantsko krizo porazdeli med vse države članice. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali smejo države članice ponovno uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, ter pod katerimi pogoji in za kakšno časovno obdobje in kakšen vpliv je imela migrantska kriza na EU in scgengensko območje in s tem na ponovno uvedbo mejnih kontrol, ter ugotoviti, ali obstajajo še kakšni drugi, za prosto gibanje manj ovirajoči ukrepi, ki jih sme uporabiti država za preprečevanje nelegalnih migracij. V tem delu ugotavljam, da lahko države članice schengenskega območja izjemoma in v skrajnih primerih ponovno uvedejo nadzore na svojih notranjih mejah, na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, pri čemer mora biti uporaba tega ukrepa nujna, obseg in trajanje ukrepa pa mora biti natančno določen. Poleg tega Zakonik Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) še določa uvedbo nadzora na notranjih mejah v v okviru predvidljivih dogodkov (kot so na primer športne prireditve), v primerih, ko je potrebno takojšnje ukrepanje za odzivanje na grožnjo in v primeru izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje schengenskega sistema zaradi trajnih in resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah in če te okoliščine pomenijo resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti države. Vendar pa ugotavljam, da nadzori na notranjih mejah na dolgi rok ne predstavljajo rešitve problema v zvezi z migrantsko krizo in množičnim prihodom migrantov na ozemlje Evrope, ampak zgolj ogromne, gospodarske, politične in socialne stroške za EU in za posamezne države članice, zato bi bila potrebna krepitev zunanje schengenske meje, pri čemer bi morale države članice na zunanjih mejah zavrniti vstop v EU državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vstopih pogojev, ter državljanom tretjih držav, ki niso zaprosili za azil v državi članici, na katere ozemlje so prvo vstopili, kljub temu, da so imeli to priložnost.
Ključne besede: Schengen, mejne kontrole, migranti, begunska kriza, zunanja in notranja schengenska meja
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (462,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici