| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek pridobitve mednarodne zaščite : diplomsko delo visokošolskega študija
Žiga Tomc, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: mednarodna zaščita, begunci, azil, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.08.2009; Ogledov: 2897; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (531,69 KB)

2.
Zloraba azilnega postopka : diplomsko delo
Suzana Rajh, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: migracije, begunci, mednarodna zaščita, azil, azilni postopek, kršitve, Slovenija, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 2344; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (681,10 KB)

3.
4.
EVROPSKA AGENDA O MIGRACIJAH
Stefan Kolarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah, v kateri opisuje takojšnje ukrepe, ki bodo sprejeti v odziv na krizne razmere v Sredozemlju, ter ukrepe, ki jih je treba za boljše upravljanje vseh vidikov migracij sprejeti v prihodnjih letih. Ta agenda predstavlja evropski odziv, ki združuje notranjo in zunanjo politiko ter čim bolje izkorišča agencije in orodja EU, hkrati pa vključuje vse akterje – države članice, institucije EU, mednarodne organizacije, civilno družbo, lokalne oblasti in tretje države. Komisija je opredelila konkretne in takojšnje ukrepe, ki jih bo sprejela. V letih 2015 in 2016 se bodo trikratno povečali zmogljivosti in sredstva za skupne operacije Triton in Pozejdon agencije Frontex. Sprejet je bil predlog spremembe proračuna za leto 2015, da bi se zagotovila potrebna sredstva, ki bodo skupaj znašala 89 milijonov evrov. Sprejeta agenda predvideva tudi začetek operacije skupne varnostne in obrambne politike v Sredozemlju za razbijanje mrež trgovcev z ljudmi in boj proti tihotapljenju ljudi, ki bo potekala v skladu z mednarodnim pravom. Za prihodnost pa evropska agenda o migracijah razvija politične usmeritve za vsesplošno boljše upravljanje migracijskih tokov, ki bo temeljila na štirih stebrih. Ti vključujejo zmanjšanje spodbud za nedovoljeno migracijo, okrepitev vloge in zmogljivosti agencije Frontex za boljše upravljanje meja, bolj celovito in usklajeno izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema ter novo politiko o zakonitih migracijah.
Ključne besede: migracije, agencija Frontex, azil, begunci, Schengen, dublinska uredba
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1535; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (453,85 KB)

5.
Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz Bližnjega vzhoda
Saša Šutić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz bližnjega vzhoda izpostavljamo problem begunske krize, priseljevanja beguncev in migrantov v našo državo, v povezavi s tem raziskujemo stališča državljanov. V teoretičnem delu obravnavamo tematike s področja begunstva oziroma migracij. Pojasnjena je razlika med izrazoma begunec in migrant, predstavljene so kulturne in jezikovne značilnosti Sirije ter vzroki preseljevanja ljudi s tega območja. Posebna pozornost je namenjena mednarodni zaščiti, njeni opredelitvi in postopku njene pridobitve ter ostali zakonski ureditvi naše države v povezavi z begunsko problematiko. Opredelimo pravice in dolžnosti beguncev v naši državi s poudarkom na integraciji priseljencev ter dejavnost, ki v sklopu nje potekajo. Predstavimo opredelitev in značilnosti stališč, njihovo oblikovanje in spreminjanje. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo stališče do aktualnih tem, ki se tičejo begunske krize in so v neposredni povezavi z našo državo. S postavljenimi hipotezami preverjamo mnenje o priseljevanju, njenih posledicah za našo državo, o možnosti popolne integracije beguncev ter statistično preverjamo pomembnost razlik odgovorov med spoloma. Na koncu rezultate kvalitativno obdelamo in analiziramo na beseden način ter potrdimo oziroma zavržemo zastavljene hipoteze. V zaključnih sklepih izpostavimo ključna spoznanja diplomskega dela.
Ključne besede: begunci, migranti, begunska kriza, Bližnji vzhod, integracija, prebivalci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 782; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (610,63 KB)

6.
Javno mnenje o migrantih in beguncih v Republiki Sloveniji
Leon Štrok, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno soočanje Republike Slovenije z različnimi migracijskimi tokovi od njene osamosvojitve do danes. Opravili smo analizo raziskav javnega mnenja o migrantih in begunci od leta 1991 do 2016. Podrobneje smo primerjali javno mnenje o migrantih in beguncih v 90. letih, ki so prihajali iz držav nekdanje Jugoslavije, z javnim mnenjem o migrantih in beguncih danes, ki prihajajo iz neevropskih držav. Prav tako smo na podlagi zbranih podatkov ugotavljali, ali na odnos do migrantov in beguncev vplivajo različni dejavniki kot so spol, izobrazba in politična usmerjenost. Rezultati analize javnega mnenja kažejo na to, da se javno mnenje v 90. letih o migrantih in beguncih, ki so prihajali iz držav nekdanje Jugoslavije, v primerjavi z javnim mnenjem do migrantov in beguncev danes, ki prihajajo iz neevropskih držav, ni občutno spremenilo. Pričakovano rezultati kažejo na to, da so ženske, visoko izobražene osebe ter podporniki levo usmerjenih političnih strank bolj naklonjeni migrantom in beguncem kot moški, osebe s poklicno izobrazbo ter podporniki desno usmerjenih političnih strank.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, javno mnenje, Slovenija, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1604; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Vpliv migracij na kriminaliteto
Melanija Jagarinec Kraner, 2016, diplomsko delo

Opis: Migracije so tema, ki je nekoč pomenila selitev ljudi iz enega v drugi, načeloma boljši svet. Ljudje so se selili iz svojih krajev, svojih držav in šli s trebuhom za kruhom v njim neznan in tuj svet. Če so migranti bili marljivi in pripravljeni poprijeti za delo, so imeli dobre možnosti zaživeti boljše življenje, kot so ga bili vajeni do tedaj, v svoji lastni domovini. Države v katere so se migranti preselili, pa so jih na nek način potrebovale, saj so ti ljudje opravljali tista dela, ki jih domačini sami niso hoteli opravljati. Dandanes pa je stanje drugačno – zaradi populizma ter medijskega poročanja, ki kaže predvsem negativno sliko o migrantih in poudarja njihovo udeleženost v različnih kaznivih dejanjih, se odnosi med domačini in migranti zaostrujejo. Med njimi prihaja do nesoglasij, sovražnosti in v skrajnih primerih celo do kriminala. Odnosi med enimi in drugimi so čedalje bolj negativno nastrojeni. Povzročitelji kriminalitete so seveda lahko na obeh straneh – tako na strani migrantov, kot na strani domačinov. Čeprav je večina ljudi prepričanih, da so ravno migranti deviantni, odklonski in h kriminalu nagnjeni ljudje, temu ni tako. Kategorije priseljencev so zelo heterogene in pogosto so določene skupine različno zastopane v kriminalitetni statistiki. Z diplomsko nalogo bi radi predstavil tudi drugo plat zgodbe in predstavili tisto plat življenja migrantov, ki ljudem ni tako poznana. Pokazali bi radi, da migranti niso samo izvajalci kaznivih dejanj, ampak v mnogih primerih ravno žrtve le-teh. V diplomski nalogi bomo raziskovali, ali so migranti že nasploh delikventna in odklonska skupina ljudi, ali jih do takšnih stanj privede splet določenih okoliščin. Poiskali bomo vzroke, ki pripeljejo migranta do te točke, da se zateče h kaznivim dejanjem. Zanima nas tudi razmerje med številom kaznivih dejanj, ki jih v Republiki Sloveniji storijo domačini, v primerjavi s kaznivimi dejanji, katerih storilci so tujci.
Ključne besede: migracije, migranti, kriminaliteta, vzroki, begunci, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 1036; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (900,20 KB)

8.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 839; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

9.
JAVNO MNENJE V PRIMEŽU MEDIJEV IN SOCIALNIH OMREŽIJ - PRIMER BEGUNSKE KRIZE
Maša Plavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Mediji veljajo danes kot četrta veja oblasti. Imajo moč, da vplivajo na stališča javnosti in (so)oblikujejo naša mnenja. V diplomskem delu smo raziskovali vpliv medijev in socialnih omrežij na primeru zadnje begunske krize in poskušali dokazati, koliko in na kakšen način mediji vplivajo na našo percepcijo o beguncih. Uporabili smo eksperimentalne, komparativne in deskriptivne metode, da bi čim bolje dosegli zastavljene hipoteze, prav tako pa smo tudi raziskovali, kateri medij ali socialno omrežje je imelo največ vpliva na mnenje o beguncih v Sloveniji. Dokazali smo, da imajo mediji velik vpliv in da so socialna omrežja čedalje pomembnejši faktor v oblikovanju javnega mnenja.
Ključne besede: javnost, mediji, begunci
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 1419; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (869,17 KB)

10.
Mehanizmi OVSE za odzivanje na problematiko migracij in beguncev
Marijana Mačinkovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Poudarek diplomskega dela je na mehanizmih Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi [OVSE] pri soočanju z begunci in migranti. Kot vemo, so terenske misije ena izmed glavnih instrumentov OVSE. Mandati, sestava in delovanje teh misij so odvisni od posamičnih potreb v gostujoči državi. Terenske misije, ki so dolgoročne, večinoma sodelujejo pri samem oblikovanju demokratičnih institucij, krepitvi pravne države, pri promociji človekovih pravic, pluralnosti medijev, preventivni diplomaciji, reševanju konfliktov ter pokonfliktni rehabilitaciji. Prizadevajo si za mirno reševanje sporov. Delo terenskih misij je lahko omejeno, kot glavni razlog za to so krizne razmere ali vojna. Kot vemo, je leto 2015 definitivno zaznamovala begunska kriza. Večina je mnenja, da je postavila pod velik vprašaj nekatere izmed skupnih temeljev migracijske in azilne politike Evropske unije (npr. Schengenski sporazum), vprašanja, povezana s področjem varovanja človekovih pravic in migracij ter še ostala vprašanja, za katera lahko rečemo, da so bila spregledana ali celo zanemarjena. Poudariti velja, da je OVSE že zdavnaj opozarjala na to krizo. S svojimi mehanizmi je lahko od blizu opazovala konflikt v Siriji. Bila je priča velikemu številu razseljenih oseb, ki so edino priložnost za boljše in bolj varno življenje videle v Evropi. Ti ljudje so svojo matično državo zapustili predvsem zaradi vzrokov, kot so: politično nasilje, vojna, konflikti ter razne oblike diskriminacije.
Ključne besede: migracije, begunci, varnost, OVSE, misije, diplomske naloge
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 662; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (883,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici