Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: begunci, Slovenija, množični mediji, vplivi, ksenofobija, novinarji
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 7
Celotno besedilo (300,24 KB)

Opis: Migracije so pojav, stare toliko kot človeštvo, razlogi za njih pa so zelo različni, zato jih lahko razdelimo na prostovoljne in prisilne. Selitve med dvema državama opredeljujemo s pojmoma odseljevanje ali emigracija in priseljevanje ali imigracija. Prebivalci Evrope so vse do druge svetovne vojne emigrirali na različne konce sveta, vodila so jih geografska odkritja in kolonizacija, želja po dobičkih s trgovino in tudi slabe ekonomske razmere doma. Druga svetovna vojna, izguba več kot petdeset milijonov ljudi ter prav toliko razseljenih, sta spremenili migracijsko sliko Evrope. Na migracije je zelo vplivala globalizacija, ki intenzivno poteka na vseh področjih, tako na ekonomskem, političnem in kulturnem. Globalni sistem je bistveno oslabil vlogo in moč nacionalnih držav in jim odvzel velik del suverenosti. Ko pride do vprašanja migracij, je Evropa zelo razdeljena, saj imamo na eni strani solidarno Evropo, ki se sklicuje na Splošno deklaracijo človekovih pravic, na drugi strani pa imamo trdnjavo Evropo, ki pred migranti dviguje zidove in postavlja ograje z bodečo žico. V obdobju 2015–2016 je v Evropo prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer vojna poteka že od leta 2011, sledijo begunci iz Iraka, Afganistana, Irana, Pakistana, Tunizije, Maroka, Eritreje, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike. Migracije iz omenjenih delov sveta so predvsem posledica vojn, oboroženih konfliktov, diktatorskih režimov, revščine, naravnih katastrof oziroma dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer. Namesto načela solidarnosti in humanitarnosti, enotne azilne politike Evropske unije in denarne pomoči omenjenima državama ter pravične prerazporeditve beguncev tudi v druge države EU, se je skoraj vsaka država borila za to, da bi sprejela čim manj beguncev. »Begunski val«, ki se je v Sloveniji pričel poleti 2015, se je v oktobru tega leta imenoval že »begunska kriza«, čeprav ne gre za krizo, ampak logično nadaljevanje in posledice razmer na Bližnjem vzhodu in Afriki, pred katerimi si je Evropa dolga leta zatiskala oči, kljub temu da je sama prispevala levji delež k trenutni situaciji marsikje po svetu. V Sloveniji smo prvo povečano število prehodov migrantov čez naše ozemlje zabeležili konec septembra 2015. V diplomskem delu je izpostavljeno obdobje 2015–2016, podrobneje pa se delo ukvarja z vlogo nevladnih organizacij (NVO) v sprejemnih in nastanitvenih begunskih centrih po Sloveniji. Različne NVO so imele različne vloge, od koordinacije prostovoljcev do informiranja ter materialne, zdravstvene in psihološke pomoči beguncem. S pomočjo spletnega vprašalnika smo podrobneje raziskali, kaj točno je katera organizacija izvajala na terenu in tudi, ali je podpirala ravnanje države oziroma takratne vlade. Diplomsko delo sklenemo z ugotovitvami, da: - so varnostni ukrepi (in torej delo Policije) imeli prednost pred humanitarno in zdravstveno oskrbo beguncev; - so vsi predstavniki NVO, ki so bili prisotni v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce, trdili, da begunci niso predstavljali nobene varnostne grožnje, čeprav so jih nekateri politiki in mediji vztrajno tako predstavljali; - bi bilo brez prisotnosti humanitarnih in zagovorniških NVO za begunce slabo poskrbljeno; - nekatere NVO menijo, da so s svojim zagovorniškim delom bistveno vplivale na izboljšanje politik in praks države pri obravnavanju beguncev in migrantov, medtem ko nekatere NVO menijo, da vlada njihovih stališč večinoma ni upoštevala.
Ključne besede: migracije, migranti, begunci, nevladne organizacije, nastanitveni centri, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,49 MB)

Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati. Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji. V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1129; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti. Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic. Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva. V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno. V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje. V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Ključne besede: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1315; Prenosov: 193
Celotno besedilo (930,01 KB)

Opis: V pričujočem magistrskem delu so predstavljene jezikovne in vizualne izbire za reprezentacijo begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju. Kot gradivni vzorec so bili uporabljeni članki s temo begunstva iz Slovenskih novic, objavljeni med februarjem 2016 in junijem 2018. Glavni vzrok za množičen prihod begunk in beguncev v Evropo v letih 2015 in 2016 so, kot dokazujejo politični analitiki in kritiki imperializma (Chossudovsky, Chomsky, Vltchek, Seymour idr.), imperialistični posegi ZDA in njenih zahodnih zaveznic na Bližnjem vzhodu, evfemistično poimenovani humanitarne in protiteroristične operacije. Prihod begunk in beguncev je spremljala kriza odziva, ki se je odvijala po vsej Evropi in jo najizraziteje označujejo zapiranje meja, postavljanje ograj z rezilno žico in zavračanje prihajajočih begunk in beguncev. Slovenska migrantska politika je pri tem sledila evropski. Pri analizi izhajamo iz družbeno-semantične taksonomije kritičnega diskurzivnega analitika Thea van Leeuwna (2008) in reprezentacijske izbire interpretiramo s pomočjo njegove udeleženske mreže (angl. social actor network), s katero je mogoče prikazati homogenizacijo in dehumanizacijo družbenih skupin, kakor tudi njihovo pasivizacijo (tj. odvzem vršilskosti) v reprezentacijah družbenih dejanj. Preučujemo jezikovno in vizualno konstrukcijo begunk in beguncev ter vrednotimo njihovo vlogo pri konstituiranju protibegunske ideologije. Multimodalna analiza je pokazala, da reprezentacija begunk in beguncev v izbranem slovenskem tiskanem mediju reproducira diskurzivno drugost. Begunke in begunci so na eni strani reprezentirani kot vršilci negativnih, kriminalnih dejanj in tako predstavljeni kot nevarnost in grožnja, na drugi strani pa kot pasivne žrtve brez možnosti artikulacije lastnih družbenih in političnih potreb. Z izpuščanjem geopolitičnega konteksta iz reprezentacije je begunsko vprašanje rekontekstualizirano: prikazano je kot »problem«, ki zahteva varnostno ali humanitarno rešitev, ne pa kot posledica imperialističnih vojn Zahoda.
Ključne besede: Begunke in begunci, medijski diskurz, slovenski tiskani mediji, multimodalna kritična diskurzivna analiza, družbeno-semantični model.
Objavljeno v DKUM: 12.03.2019; Ogledov: 1702; Prenosov: 198
Celotno besedilo (2,80 MB)