| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza odvisnosti med objekti podatkovne baze Oracle : diplomsko delo
Miha Tomšič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu proučevali podatkovno bazo Oracle, njeno strukturo, najpomembnejše stavke, s katerimi lahko manipuliramo s podatki, in vse bazne objekte ter njihovo uporabo. Nato smo v praktičnem delu prikazali več načinov, kako analizirati odvisnosti med baznimi objekti v podatkovni bazi Oracle s pomočjo programskih jezikov SQL in PL/SQL in razvojnega okolja PL/SQL Developer. Nato smo se odločili za rešitev, ki je bila primerna za vpeljavo v grafični vmesnik. Opisali smo razvojno okolje Oracle Apex in z njegovo pomočjo razvili grafični vmesnik, ki omogoča izbiro določenega baznega objekta in nam vrne podatek, kje v podatkovni bazi se uporablja
Ključne besede: Oracle, podatkovna baza, analiza odvisnosti, bazni objekti, grafični vmesnik
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Primerjava gradnje predorov v Sloveniji in tujini s poudarkom na gradnji Baznega predora Gotthard
Lucia Boršić, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga temelji na primerjavi gradnje predorov v Sloveniji in predorov v tujini, s poudarkom na primerjavi gradnje Baznega predora Gotthard, ki predstavlja najdaljši in najgloblji predor na svetu, z gradnjo večjih predorov zgrajenih na območju Slovenije. Naloga prikazuje cilje posameznih projektov, idejne zasnove, probleme in izzive s katerimi so se srečevali inženirji in delavci pri sami gradnji, geološko raznolikost in zgodovino izgradnje predorov. Uporaba sodobnih tehnologij pri gradnjah predorskih cevi lahko bistveno prispeva k povečanju hitrosti gradnje in omogoča obvladovanje stroškov ter zagotavlja višji nivo zanesljivosti in varnosti pri gradnjah, ki je pri klasičnih ročnih izkopih s številnimi manj usposobljenimi delavci skoraj ni bilo mogoče zagotoviti. Glavni problemi se načeloma pojavljajo v prelomih hribinskih mas, prehodih med geološkimi formacijami in na območjih, kjer je prisotna večja količina talne vode, nevarnih plinov (metan) ter tudi na območjih z majhnimi nadkritji, kjer se pogosto graditelji odločajo za gradnjo pokritih vkopov in drugih zahtevnejših tehničnih rešitev (Koroški pokrov, cevni ščiti itd.). Večje razlike se pojavijo v kolikor primerjamo gradnjo predorov pod morjem ( Eurotunnel, Seikan, Marmaray,…) z gradnjo v hribinah (Bazni predor Lötschberg, Delaware Aqueduct, Bohinjski železniški predor, Karavanški,...).
Ključne besede: gradbeništvo, predori, Karavanški predori, Bohinjski predor, Gotthard Bazni predor
Objavljeno v DKUM: 25.08.2017; Ogledov: 2274; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Logistična podpora odprav v Himalajo
Luka Lindič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Logistična podpora odprav v Himalajo je tesno povezana z načelo »5P« v logistiki. Vsak vodja in člani odprave, ki organizirajo odpravo se ves čas srečujejo s problemom zagotavljanja pravih dobrin, v pravi količini, na pravem mestu, ob pravem času in s pravimi oz. minimalnimi stroški. S tem se zagotovi sredstva, da lahko ekipa, ki je glavna gonilna sila, doseže zastavljen cilj. Načrtovanje človeških virov je tako eden izmed glavnih problemov s katerim se srečamo, ko organiziramo odpravo. Šele potem se lahko začnemo ukvarjati s taktiko in drugimi podrobnostmi povezanimi z odpravo. V okviru magistrskega dela smo celostno predstavili predlog organiziranja odprave v Himalajo skozi več faz. S predlaganim načinom organiziranja odprave v Himalajo lahko ekipa močno poveča možnosti, da odprava doseže zastavljen cilj, zmanjša stroške za organiziranje odprave, poveča varnost na odpravi, zmanjša stres članov na odpravi in zmanjša negativne vplive na okolje. Ne glede na vrsto odprave in zahtevnost cilja je logistika v smislu načrtovanja človeških virov, opreme in hrane ključna na poti do uspeha.
Ključne besede: 1. Planiranje odprave, 2. Izvedba odprave, 3. Lastnosti članov, 4. Vodja odprave, 5. Transport v bazni tabor
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1399; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

4.
RAZVOJ DENDRIMERNIH poliHIPE NOSILCEV KOT BAZNIH KATALIZATORJEV
Gregor Kodrič, 2014, diplomsko delo

Opis: PoliHIPE materiali so porozni emulzijsko pripravljeni polimeri, sintetizirani znotraj emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Zelo porozna notranja struktura jim daje posebne karakteristike, zato so uporabni pri različnih tehničnih in industrijskih aplikacijah. Raznovrstnost uporabe dosežejo s funkcionalizacijo ter modifikacijo raznih strukturnih parametrov med in po sintezi. Namen diplomskega dela je bila študija zdužitve aminskega dendrimera kot organskega baznega katalizatorja s PoliHIPE polimerom. Z vezavo teh katalizatorjev na polimerne nosilce smo hoteli združiti najboljše lastnosti obeh materialov. Tako bi imeli poleg katalitičnih lastnosti še možnost boljšega izolacijskega postopka produktov iz reakcij, možnost recikliranja takega katalizatorja, znižanja stroškov reakcij, procesi bi lahko potekali hitreje, najpomembnejša pridobitev tega postopka pa bi bila, da bi s tako funkcionaliziranimi polimernimi katalizatorji zmanjšali količino odpadne snovi pri reakcijah, kar bi moralo biti vodilo pri načrtovanju modernih sinteznih postopkov. Uporabili smo aminske dendrimere na osnovi tris-(2-aminoetil)amina. Sintezo dendrimera smo opravili tako, da smo najprej vezali akrilonitril na tris-(2-aminoetil)amin v vodi kot topilu, nakar smo vmesni nitrilni produkt reducirali do amina z LiAlH4 in tako smo dobili prvo generacijo aminskih dendrimerov. Le-te je mogoče uporabiti v namene organokatalize kot bazne katalizatorje v širokem spektru reakcij. Uporabnost tris-(2-aminoetil)amina in iz njega izhajajočih dendrimerov smo preizkušali pri aldolnih reakcijah (Knoevenagelova kondenzacija) kot testnih reakcijah. Tako smo preverili, pod kakšnimi pogoji osnovni aminski katalizator tris-(2-aminoetil)amin katalizira reakcije med benzaldehidom in tremi modelnimi ketoni različnih reaktivnosti (acetofenon, dibenzoilmetan, dimedon) in ugotovili, da se le najbolj reaktiven substrat – dimedon - pretvori v odgovarjajoč produkt kondenzacije.
Ključne besede: reakcije na trdnih nosilcih, PoliHIPE polimeri, aminski dendrimeri, bazni katalizatorji, obnovljivi reagenti, aldolna kondenzacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2014; Ogledov: 2209; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici