| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ANALIZA POROZNOSTI IN DRAPIRANJA TEKSTILIJ ZA FILTRIRANJE BAZENSKE VODE
Jasmina Sraka, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomska naloga obravnava analizo poroznosti in sposobnosti prileganja različnih filtrnih vreč za filtriranje bazenske vode, z namenom ugotavljanja primernosti tekstilij (določenega proizvajalca) za filtrne vreče ter primernosti metode živosrebrne porozimetrije za določanje parametrov poroznosti tovrstnih materialov. Parametre poroznosti sem merila s porozimetrom Pascal 140, parametre sposobnosti prileganja tekstilij pa s pomočjo Drape metra. Testirala sem štiri različne vrste tekstilij za bazenske filtrne vreče, od tega tri dvosnutkovna pletiva (Viking, Aquacat 3000, Aquacat Alpha) in eno tkanino (Aquacat 3000), ki so vsa imela podobno vrednost volumenske poroznosti (90%), razlikovala pa so se po drugih konstrukcijskih parametrih (debelini, masi) in po deklarirani vrednosti velikosti zadrževanja delcev umazanije. Ugotovila sem, da je pri uporabi metode živosrebrne porozimetrije pomembna izbira ustreznega dilatometra za posamezne vrste analiziranih tekstilij. Za tanjše in površinsko bolj porozne materiale je bolj smiselno uporabiti metodo merjenja parametrov poroznosti s pomočjo ultradilatometra, kjer je pritisk vbrizgavanja živega srebra nižji, medtem ko je za debelejše, kompaktnejše in bolj toge materiale bolje uporabiti metodo merjenja parametrov poroznosti s pomočjo navadnega dilatometra. Rezultati srednjega premera por so odvisni od nastavitve števila velikostnih razredov, če uporabimo metodo izračunavanja srednjega premera por na podlagi porazdelitve por po velikostnih razredih ter od vrste tekstilije, ki jo analiziramo. Tako je za vzorca 3000-80 in VIKING-80 bolje uporabiti ultradilatometer, medtem ko je za vzorca 3000-15 in ALPHA-20 primernejši navadni dilatometer. Izmerjeni parametri drapiranja (koeficient drapiranja, število gub) so pokazali, da ima najnižjo sposobnost drapiranja vzorec 3000-15, najvišjo pa vzorec ALPHA-20. Glede na rezultate analize parametrov poroznosti in parametrov drapiranja, sem ugotovila, da je izmed analiziranih vzorcev tekstilij za filtrne vreče na področju bazenske tehnike najprimernejša tkanina 3000-15.
Ključne besede: filtriranje bazenske vode, konstrukcija tekstilij, poroznost, drapiranje
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2221; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

4.
DOLOČANJE CELOTNEGA IN RAZTOPLJENEGA ORGANSKEGA OGLJIKA V BAZENSKIH VODAH
Tina Hohler, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določitev celotnega ali raztopljenega organskega ogljika v bazenskih vodah. Gre za širitev matrice, saj so z enako metodo, na enak način ter na enakih aparatih, merili TOC že za ostale vrste vod (pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, izlužke, mineralne vode). Analizna metoda je obsegala optimizacijo metode, pripravo umeritvene premice, ugotavljanje stabilnosti sistema, ugotavljanje pravilnosti linearnega modela umeritvene premice, koeficienta kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v bazenskih vodah, pri čemer smo dobili podatke za celoten validacijski postopek. Vsebnosti organskega ogljika v bazenskih vodah smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so na štirih različnih koncentracijskih nivojih sprejemljivi in so znotraj predpisanega kriterija (20%). Metodo smo preizkusili tudi z analizami in primerjavami certificiranih referenčnih materialov in v različnih medlaboratorijskih primerjavah, kjer je bilo odstopanje naših meritev v povprečju 4%. Potrdili smo, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Ključne besede: TOC, bazenske vode, detektor NDIR, validacija analizne metode, oksidacijski katalizator, oksidacija
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (11,00 MB)

5.
UPORABA SISTEMA SCADA ZA PRIPRAVO BAZENSKE VODE
Damjan Krulc, 2012, diplomsko delo

Opis: Sistem SCADA omogoča hitro registracijo in alarmiranje napak ter možnost arhiviranja podatkov. Vodenje je na spodnjem nivoju realizirano s pomočjo industrijskega programirljivega krmilnika, za namene vodenja na višjem nivoju pa je razvita SCADA aplikacija, ki se izvaja na osebnem računalniku. Spodnji nivo zagotavlja možnost samostojnega oziroma neodvisnega delovanja. Nadzorni sistem omogoča upravljanje in nadzor periferne opreme ter spremljanje in arhiviranje parametrov oziroma dogodkov. Aplikacija nadzornega sistema je napisana delno v skriptnem programskem jeziku VBA in pretežno z vektorskimi animacijami. Diplomsko delo je razčlenjeno na smiselne celote. Uvodnemu poglavju sledi krajši opis parametrov bazenskega sistema in merilne metode bazenskih parametrov. V tretjem poglavju je predstavljena strojna in programsko opremo, ki je uporabljena pri realizaciji vodenja sistema, v četrtem poglavju pa je opisan razvoj in pomembnejše funkcionalne zmožnosti razvite programske opreme. Ob koncu naloge je podan še sklep.
Ključne besede: Obdelava bazenske vode, Sistemi za nadzor in vodenje procesov, SCADA, Podatkovne baze, Pomnilniško programljivi krmilniki.
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1552; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici