| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA ALGORITMOV ZA BARVNO KALIBRIRANJE DIGITALNIH SLIK
Martin Šavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo barvno vtzrajnost za digitalne slike. V uvodu predstavimo problem osvetlitve pri analizi barvnih slik. Barvno vztrajnost povezujemo s prilagajanjem osvetlitvi, ki ga zmore človeški in živalski vid. Naš cilj je preučiti obstoječe algoritme za barvno vztrajnost in nato razviti lasten algoritem, ki bi ga lahko uporabili pri nadaljnjem raziskovanju na področju računalniškega vida. Najprej smo se seznanili s programskimi orodji, ki že vključujejo pogosto uporabljane algoritme za obdelavo slik in video posnetkov. Podrobneje opisujemo tudi rutine in koncepte, ki smo jih srečali pri poglobljenem študiju algoritmov za barvno vztrajnost. Nekatere od njih smo izbrali kot izhodišče pri razvoju lastne metode za barvno korekcijo slik. Dodatno poglavje namenjamo barvnemu kalibratorju. Uporabljamo ga za ocenjevanje algoritmov in tudi kot referenco pri nadzorovanem strojnem učenju. Osrednji del diplome je posvečen razvoju in opisu lastne metode. Razvili smo jo kot obteženo vsoto obstoječih algoritmov, ki imajo komplementarne lastnosti, tako da njihova združitev odpravlja slabosti posameznih pristopov. Uteži za linearne kombinacije petih izbranih algoritmov smo določali s štirimi metodami, in sicer od preproste z enakimi utežmi do najzahtevnejše s strojnim učenjem. V eksperimentih smo za vrednotenje rezultatov in delovanja metod uporabili barvni kalibrator. Ugotavljamo, da postopek za barvno vztrajnost, ki smo ga razvili, dosega boljše rezultate kot posamezni algoritmi, iz katerih je sestavljen.
Ključne besede: osvetlitev, barve, barvna vztrajnost, ravnovesje beline, računalniški vid, mešanica metod, obtežena vsota, barvni kalibrator, barvne slike
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (13,16 MB)

2.
Ogrodje za ocenjevanje barve svetila z linearnimi digitalnimi filtri, prilagojenimi na posamezno sliko
Martin Šavc, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi raziskujemo problem barvne vztrajnosti oziroma problem ocenjevanja barve uniformne osvetlitve scene na podlagi zajete digitalne slike. Predstavimo posplošitev uveljavljenega ogrodja sivih robov z vpeljavo diskretizacije in operacije konvolucije. Za ocenjevanje osvetlitve z našim ogrodjem predlagamo uporabo filtrov, prilagojenih vsebini slike. Filtre konstruiramo bodisi z metodo linearne analize osnovnih komponent (PCA) ali z metodo neodvisnih komponent (ICA). Metodo pospešimo tako, da namesto računanja celotne konvolucije uporabimo zgolj vzorce iz slike oziroma uporabimo tehniko podvzorčenja. Skonstruirane prilagojene filtre v nadaljevanju uporabimo tudi kot samostojne metode barvne vztrajnosti v postopku kombiniranja metod. V eksperimentalnem delu opravimo tri večje eksperimente z uveljavljenima javnima evalvacijskima podatkovnima zbirkama Gehler-Shi in NUS. V prvem eksperimentu primerjamo rezultate predlaganih metod z metodami ogrodja sivih robov in drugimi modernimi metodami ocenjevanja osvetlitve. Predlagani metodi barvne vztrajnosti iz našega ogrodja dosegata nižje napake in nižji povprečni rang od drugih metod ogrodja sivih robov. Predlagana metoda kombiniranja rezultatov pa dosega nižje napake od izvorne metode. V drugem eksperimentu primerjamo odpornost naših metod barvne vztrajnosti in metod ogrodja sivih robov na manjše spremembe v sceni. Spremembe simuliramo z rotacijo in translacijo slik. Pokažemo, da je predlagana metoda barvne vztrajnosti odporna na rotacijo scene, kadar v našem ogrodju uporabimo filtre, ki so prilagojeni vsebini slike z analizo osnovnih komponent. Po drugi strani pa so vse primerjane metode občutljive na premike v sceni. V tretjem eksperimentu primerjamo natančnost ocenjevanja osvetlitve, in sicer če v našem predlaganem ogrodju uporabimo bodisi tehniko podvzorčenja oziroma če osvetlitev ocenjujemo s pomočjo konvolucije. Pokažemo statistično značilno razliko v rezultatih med obema pristopoma. Ocena osvetlitve, pridobljena s podvzorčenjem, je bolj natančna od ocene osvetlitve, izračunane s pomočjo konvolucije. S predlaganimi pristopi v tej doktorski disertaciji dobimo primerljive ali boljše rezultate od sodobnih metod barvne vztrajnosti ob nižji računski kompleksnosti.
Ključne besede: barvna vztrajnost, ocenjevanje osvetlitve, ogrodje sivih robov, konvolucija, prilagajanje filtrov, analiza osnovnih komponent, PCA, analiza neodvisnih komponent, ICA
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (15,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici