Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu raziskujemo, kako in zakaj je lahko ples osnova za ustvarjanje v grafični tehniki monotipija. Osredotočili smo se na telo in korake plesalke ali plesalca, ki preko gibanja puščajo sledi. Poleg tega smo vključili še glasbo in na ta način povezali tri različna umetniška področja. Magistrska naloga je sestavljena iz treh delov: v prvem delu so predstavljeni umetniki, ki so se ukvarjali z raziskovanjem gibanja človeškega telesa v povezavi z likovno in vizualno umetnostjo. Predstavili smo načine izražanja in medije, v katerih so predstavljena njihova umetniška dela. V magistrskem delu se osredotočamo na gibanje človeškega telesa, zato smo v prvem delu več poudarka dali performansu (performance art), plesu, glasbi in grafični tehniki monotipiji, s katero smo to gibanje lahko prikazali. Umetnike in pojme smo predstavili teoretično in zgodovinsko. V drugem delu magistrskega dela je predstavljena delavnica, ki smo jo izvedli z dijaki. Pod našim mentorstvom so svobodno, brez koreografije, plesali na izbrano glasbo, sami pa so določili tudi barvo. Zanimalo nas je, kaj so ob plesnem izražanju občutili in kakšna je bila njihova celotna izkušnja delavnice. S predstavitvijo grafike na sodoben način smo se želeli poglobiti v njihov svet, se jim približati in jih razumeti. Poleg tega smo predstavili različne vrste plesa, barve, zvrsti glasbe ter analizo nastalih grafičnih del dijakov. V tretjem delu predstavljamo svoja grafična dela narejena s pomočjo izbranih družabnih plesov. V tem delu se osredotočamo na likovno analizo različnih monotipij, ki so narejene na dva načina: z vnaprej določenimi koraki in svobodnim izražanjem. Zanimala nas je razlika med tema dvema pristopoma. Menimo, da je smiselno povezovanje različnih vrst umetnosti, saj smo skozi izvedbo delavnice ugotovili, da je takšno likovno izražanje za mladostnike zelo zanimivo in koristno.
Ključne besede: Performance art, grafika, ples, glasba, barve
Objavljeno v DKUM: 28.01.2020; Ogledov: 1622; Prenosov: 204
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: Barve so pomemben del vizualne komunikacije in nekaj, kar nas obdaja vsak dan in z nami vsakodnevno komunicira. Spodbujajo čustva, ki nas lahko poživijo ali umirijo. Ta oblika neverbalne komunikacije je še posebej pomembna pri otrocih in njihovem razvoju. Včasih le-ta pove več kot beseda sama. Otroka ob preživljanju bolezni spremlja strah, ki se potencira z obiskom pri zdravniku v bolnišnici, v otroku neznanem okolju. V diplomski nalogi smo preučili pojem vizualne komunikacije in otrokovo zaznavanje ter dojemanje na splošno, predvsem pa smo se osredinili na zaznavanje barv in likov, s katerimi smo poživili ter popestrili sprejemni prostor UKC Klinike za pediatrijo in s tem skušali pomiriti ter sprostiti otrokov strah ob obisku.
Ključne besede: likovna podoba, vizualna komunikacija, otroci, zaznavanje, barve
Objavljeno v DKUM: 15.04.2019; Ogledov: 1442; Prenosov: 94
Celotno besedilo (25,35 MB)

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je črna barva v grafiki, ki je že od začetkov tiska temelj grafičnega izraza. Za boljše razumevanje črne barve smo na začetku preučili, kako barva deluje na človeka ter kako ta barvo zaznava. Barva namreč na vsakega posameznika deluje drugače, saj gre za občutek, ki ga zazna oko. V nadaljevanju smo posebej poudarili in obravnavali črno barvo in proučevali njene simbolične pomene in funkcije. V delu nas je zanimala predvsem črna barva v grafiki, ki se je v tej vrsti likovne umetnosti začela uporabljati že pred odkritjem papirja, z odkritjem tiska pa je postala sinonim za grafični postopek. S pojavom modernizma je črna barva dobila nov pomen, postala je izrazno sredstvo. S pojavom avantgard in s prehajanjem iz predmetnega v abstraktno je črna barva prišla v ospredje. Za primer smo predstavili dela in ustvarjanje umetnika Edvarda Muncha, ki je v ospredje postavil črno figuro, Kazimira Malevicha, ki je s svojim črnim kvadratom naredil prelom v umetnosti, ter Pieta Mondriana, ki se je obrnil k čisti abstrakciji in je z geometričnimi oblikami izražal videnje sveta. V magistrskem delu smo obravnavali tudi slovenske umetnike, ki se ukvarjajo s črno barvo, ki je v slovensko umetnost vstopila leta 1980. Na koncu smo izpostavili dva pomembna slovenska umetnika, ki ustvarjata v črni barvi na različnih likovnih področjih. Delo smo zaključili z njuno primerjavo, v kateri smo izpostavili podobnosti in razlike med njima glede ustvarjanja v črni barvi.
Ključne besede: barve, črna barva, grafika, tisk, risba, modernizem, abstraktno.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2038; Prenosov: 246
Celotno besedilo (3,54 MB)

Opis: Izhodišča Barve nas obdajajo v vsakem trenuteku našega življenja in zavedno ter nezavedno vplivajo na kakovost življenja vsakega posameznika. Domače okolje je za večino ljudi edino okolje, kjer se lahko sprostijo in si uredijo okolje, tako da ustreza njihovemu načinu življenja. Primerna izbira barv v tem okolju je zato bistvenega pomena. Namen V raziskavi smo želeli preveriti, ali so ljudje zadovoljni z izbiro barv v svojem domačem okolju, kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev pri izbiri barv, za katere barve se na splošno odločajo ter ali uporabljajo različne oziroma enake barve v prostorih z različnim namenom uporabe. Raziskovalna metodologija Raziskava, v kateri so sodelovale 103 osebe, starejše od 18 let, smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultate smo analizirali s programom SPSS 21.0 in Excel 2010. Statistične metode, ki so bile uporabljene za obdelavo podatkov, so: - izračun frekvenc in odstotkov, - izračun odstotkov vprašanja z več možnimi odgovori, - izračun srednjih vrednosti, - Pearsonov test hi-kvadrat, - binomialni test. Rezultati V vzorcu raziskave je bilo dve tretjini žensk in ena tretjina moških. Med njimi je bila skoraj polovica starih med 32 in 45 let, najmanj pa je bilo starih nad 60 let. Pri opremljanju domačega okolja prevladujejo nežne, pastelne barve, sledijo svetle žive barve oziroma kombinacija naštetega. Temnejše, umirjene barve uporablja le manjši odstotek anketirancev. Ljudje se odločajo za podobno izbiro barv v prostorih, ki imajo različen namen uporabe, kot so kuhinja, spalni in dnevni prostor. Izbira barv je največkrat odvisna od dejavnikov, ki so osebne narave, vendar še vedno praktični vidik izbire barv postavljajo pred barvne smernice in predhodno znanje o barvah. Barve v domačem okolju iz otroštva le deloma vplivajo na poznejšo izbiro barv, ko si ljudje urejajo svoje domače okolje. Manjši delež anketiranih oseb meni, da barve nimajo nikakršnega vpliva na njihovo počutje. Med tistimi, ki so nasprotnega mnenja, pa jih večina meni, da je vpliv barv v vseh prostorih domačega okolja pozitiven. Več kot polovica anketiranih oseb je s svojo izbiro barv popolnoma zadovoljnih, dobra tretjina le delno, zanemarljiv odstotek pa jih je z izbiro popolnoma nezadovoljnih. Mnenje o tem, ali so izbiri barv za svoje domače okolje posvetili dovolj časa, je deljeno in se precej enakomerno porazdeli med tiste, ki so mnenja, da so izbiri barv posvetili dovolj časa in tiste, ki menijo, da bi predhodno lahko pridobili več časa in pridobili več znanja o vplivu barv. Zaključki Ugotovili smo, da kljub temu da se ljudje zavedajo vpliva barv v njihovem domačem okolju, ki je v visokem odstotku pozitiven, bi pred urejanjem domačega okolja lahko več časa posvetili izbiri barv in pridobili več predhodnega znanja o barvah in njihovem vplivu, saj je to ključ do prijetno urejenega bivalnega okolja.
Ključne besede: - barve - vpliv - domače okolje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1584; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Diplomsko delo se nanaša na serijo slikanic o Elmerju Davida McKeeja. V teoretičnem delu spoznamo definicijo slikanice, interakcijo med besedilom in ilustracijo, elemente slikanice. Cilj diplomskega dela je spoznati zbirko slikanic pod naslovom Elmer Davida McKeeja z istim literarnim likom, slonom Elmerjem, jih analizirati in praktično uporabiti v vrtcu. V praktičnem delu analiziramo slikanice in predstavimo aktivnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Namen izvajanja dejavnosti v vrtcu je, da otroci spoznajo slona Elmerja, ki je drugačen od vseh ostalih slonov in z njim podoživijo dogajanje v slikanici. Otroci na ta način sprejmejo nekoga, ki je drugačen in se naučijo, da smo kljub drugačnosti vsi enaki.
Ključne besede: Teorija slikanice, serija slikanic, Elmer, sprejemanje drugačnosti, barve.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 2425; Prenosov: 363
Celotno besedilo (2,41 MB)