SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
51.
Vpliv embalaže na nakup jogurta
Maja Radojčin, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: embalaža, barva embalaže, zaznavanje, odjemalci
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 347; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

52.
Fenotipske lastnosti potomcev križanja štajerske in pritlikave vijandotske kokoši v zgodnjem stadiju razvoja
Uroš Fijavž, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V začetku leta 2015 smo križali štajersko kokoš s pritlikavo vijandotsko kokošjo na kmetiji Fijavž v Vitanju. Opazovali smo lastnosti, ki so se pojavljale pri potomcih križanja v zgodnjem stadiju razvoja, od prvega dne izvalitve piščancev do starosti enega meseca. Ker smo pri križanju uporabili dve pasmi z osebki različnih barv, smo dobili barvno zelo različne piščance. V križanje smo vključili štajerske kokoši v jerebičasti barvi in kokoši pritlikave vijandotske kokoši v srebrni, zlati ter rumeni barvi. Oblikovali smo pet skupin s po štirimi kokošmi in petelinom druge pasme. Prve štiri skupine so tako imele po štiri 'štajerke' in 'vijandotskega' petelina, peta skupina pa 'štajerskega petelina' in kokoši pritlikave vijandotske pasme. Pri piščancih smo po izvalitvi opazovali barvo puha in nog ter določili telesno maso. To smo ponovili pri en mesec starih piščancih. Ugotovili smo, da se barva perja, vizualni izgled kokoši, pozna operjenost petelinčkov in greben v večji meri dedujejo po vijandotskih kokoših, velikost, barva nog, priuhek, rep in čopek pa po štajerski kokoši.
Ključne besede: pasme kokoši, barva perja, križanje, greben, masa piščancev
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1331; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

53.
VPLIV BARVE EMBALAŽE NA ZAZNAVANJE OKUSA GOSTEGA SOKA
Daša Prevolšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Z barvami se srečujemo na vsakem koraku. Mogoče se njihovega vpliva ne zavedamo povsem, vendar nam lahko že pogled na določeno barvo dvigne ali pokvari razpoloženje. Barve imajo zelo velik vpliv na človeka in v nas prebujajo različna čustva. Nekatere barve so pozitivne in nas osrečujejo, druge pa na nas delujejo negativno. Ravno zaradi tega je tudi za oblikovalce embalaže zelo pomembno, da vnaprej predvidijo, kako se bodo potencialni porabniki njihovega izdelka odzivali na njihovo embalažo. Porabniku mora podoba izdelka ugajati, mora ga zapeljati in v njem zbuditi zanimanje, saj bo le tako opazil določen izdelek. Proizvajalci želijo porabnike prepričati, da je ravno njihov izdelek tisti pravi, ki ga kupec potrebuje. To pa lahko dosežejo tudi s skrbno izbranimi barvami svoje embalaže. V magistrskem delu smo proučevali vpliv barve embalaže na zaznavanje okusa gostega soka. Ta problem je redko obravnavan, uvrščamo pa ga v področje marketinga, natančneje v področje vedenja odjemalcev. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočamo na tri ključne pojme, to so zaznavanje, barve in embalaža. Predstavljena je definicija zaznavanja, opisan je proces zaznavanja ter njegovi elementi. Sledi opredelitev barv, opis zaznavanja barv in predstavitev simbolike barv. Prikazana pa je tudi povezava med barvami in živili. V četrtem poglavju obravnavamo embalažo, ki jo definiramo kot sestavni del izdelka in pomeni vse tisto, v kar zavijamo, polnimo oziroma vstavimo določeno vrsto blaga. V poglavju o embalaži opisujemo tudi njene funkcije ter vrste embalaže. V nadaljevanju sledi drugi del magistrskega dela, in sicer empirična raziskava. V tem delu smo za metodo raziskovanja uporabili eksperiment, v katerem je sodelovalo 30 študentov Univerze v Mariboru. S pomočjo eksperimenta smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v zaznavanju gostote soka, v zaznavanju vsebnosti sladkorja v gostem soku in v zaznavanju všečnosti okusa gostega soka, postreženega v plastičnih kozarcih štirih različnih barv. S pomočjo programa IBM SPSS 22.0 smo prikazali opisno statistiko, opravili ANOVA test ter t-test za neodvisne vzorce. Rezultati kažejo, da barva embalaže vpliva na zaznavanje okusa gostega soka, saj so testne osebe isti gosti sok, postrežen v štirih različnih barvah embalaže, zaznale različno. Ugotovili smo tudi, da obstajajo statistično značilne razlike med ocenami zaznavanja pri vsaki od spremenljivk, saj je pomembnost razlik pri vseh treh spremenljivkah (gostoti soka, vsebnosti sladkorja v soku in všečnosti okusa soka) manjša od 0,05. Rezultati t-testa pa so pokazali, da obstajajo razlike le pri zaznavanju vsebnosti sladkorja v gostem soku postreženem v zeleni barvi embalaže.
Ključne besede: barva, embalaža, zaznavanje, okus, gosti sok
Objavljeno: 07.01.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

54.
REALNOČASOVNA METODA SLEDENJA OBRAZA V DIGITALNEM ZAPOREDJU SLIK NA PODLAGI INFORMACIJ O BARVI KOŽE IN PRIMERJAVA Z METODO VIOLA-JONES
Mitja Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z realnočasovno metodo sledenja obraza v digitalnem zaporedju slik na podlagi barve kože. Predstavili smo obstoječe metode za lokaliziranje obrazov. Izdelali in preizkusili smo metodo, ki v realnem času poišče obrazno regijo in ji sledi skozi zaporedje slik. V metodi najprej podvzorčimo slike, s čimer zmanjšamo časovno zahtevnost metode, sledi iskanje področja, kjer je prišlo do spremembe na slikah iz zaporedja. Zatem poiščemo potencialne obrazne regije, jih dodatno obdelamo, označimo in prikažemo. Delovanje metode smo preverili z 20 testnimi skupinami slik, ki smo jih zajeli med eksperimentom. Natančnost zaznavanja smo primerjali z metodo Viola-Jones. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da je naš algoritem glede na metrike, ki smo jih uporabili, uspešen. Naša metoda je za obdelavo ene slike potrebovala v povprečju 37,72 ms, medtem ko je za obdelavo ene slike metoda Viola-Jones potrebovala 79,81 ms. Dobljeni rezultati so se pokazali kot zelo obetavni. Z izboljšavami bi lahko bila naša metoda uporabna tudi v realnih situacijah.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, zaporedje slik, zaznava obrazov, sledenje obrazu, barva kože, algoritem Viola-Jones
Objavljeno: 07.04.2016; Ogledov: 612; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

55.
Napolnjenost steklenice kot model odzivnosti receptorjev za barvni vid
Matej Erjavec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam fizikalni vidik barvnega vida. Izmeril sem spektre svetlobe odbite od zeleno, rdeče, rumeno, oranžno in rjavo obarvane površine. Iz intenzitete odbite svetlobe pri dani valovni dolžini in spektralne občutljivosti čepkov sem izračunal relativno vzbuditev posameznih vrst čepkov. Predlagal sem model delno napolnjenih steklenic, kjer napolnjenost ponazarja vzbuditev posameznih vrst čepkov. Model dijakom omogoča lažje razumevanje detekcije svetlobe. Relativno napolnjenost steklenic povežem z vtisom barve v možganih in razložim, kdaj vidimo rjavo. Pokažem, da so v primeru, ko opazujemo oranžno telo, čepki relativno enako vzbujeni, kot če opazujemo rjavo, le absolutno so veliko manj vzbujeni. Pregledal sem, kako zaznavo barve opisujejo slovenski učbeniki za osnovne in srednje šole. V nobenem učbeniku nisem zasledili, da bi se pri zaznavanju barvnih odtenkov posvetili vsem trem parametrom, ki so za zaznavanje barv pomembni: barvi svetlobe, nasičenosti in intenziteti svetlobe. Z modelom delno napolnjenih steklenic pa lahko upoštevamo vse parametre. Opozoril sem tudi na nekatere napake in nedosledno rabo izrazov, ki se uporabljajo v učbenikih. Da sem preveril, ali je model delno napolnjenih steklenic uporaben v šoli, sem izvedel pedagoški eksperiment. Dijake sem razdelil v dve skupini. V kontrolni skupini sem barvni vid razlagal tako, kot je zapisano v veljavnih učbenikih, v eksperimentalni skupini pa sem uporabil model napolnjenih steklenic. S predtestom sem potrdil, da je predznanje dijakov v obeh skupinah približno enako, s potestoma pa preveril znanje obeh skupin in ugotovil, da so dijaki v eksperimentalni skupini dosegli višjo raven znanja, obenem pa je pridobljeno znanje dolgotrajnejše.
Ključne besede: zaznavanje barv, rjava barva, napolnjenost steklenic kot model vzbuditve čepkov, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 20.06.2016; Ogledov: 592; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

56.
POMEN BARV V RAZLIČNIH KULTURAH IN NJIHOVA VLOGA PRI OBLIKOVANJU IDENTITETE MESTA
Mihela Ditmajer, 2016, magistrsko delo

Opis: V današnjem svetu je vizualna podoba zelo pomembna na vseh področjih. Barve so atribut, ki je pri vizualni podobi zelo pomemben, vendar pa se pomeni barv v različnih kulturah razlikujejo med sabo. Blagovne znamke tako tekmujemo med sabo, katera bo bolj prepoznavna in uspešna na trgu. Ta trend se je prenesel tudi na mesta in oblikovanje njihove identitete. Znamčenje mest je postalo zelo pomembno, pomembna pa je tudi uporaba barv pri znamčenju mest, saj se njihovi pomeni na različnih koncih sveta razlikujejo
Ključne besede: barva, pomen, kultura, znamčenje, mesta
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 846; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

57.
RAZVOJ IN VALIDACIJA ANALIZNE METODE B PO STANDARDU SIST EN ISO 7887:2012 ZA DOLOČANJE BARVE VODE
Marjeta Umek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in validacija metode B po standardu SIST EN ISO 7887:2012 Kakovost vode – Pregled in določevanje vode. V laboratoriju NLZOH Novo mesto smo se glede na spremembe zahtev zakonodaje, naročnikov in akreditacijske presoje odločili izvesti ponovno validacijo, saj se z leti parametri spreminjajo. Dodali so standard za preverjanje točnosti valovnih dolžin, primerjali so pH in barvo in pregledali vpliv interferenc. Določili smo LOD in LOQ, delovno območje, povprečje, standardno deviacijo in RSD. Preverili smo pravilnost in natančnost metode ter določili merilno negotovost. Metoda se uporablja za vse tipe vod naravne in odpadne vode. Pri realnih vzorcih različnih tipov vod smo s spektrofotometrom Agilent 8453 UV/VIS izmerili absorpcijo pri treh različnih valovnih dolžinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, pri katerih smo izračunali realno barvo vode. Glede na rezultate validacije smo ocenili, da je metoda primerna za rutinsko določanje barve vode.
Ključne besede: validacija, merilna negotovost, absorbanca, barva vode
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

58.
PICASSOVO MODRO OBDOBJE
Matej Oprešnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Picassovo Modro obdobje sem obravnaval področja likovne teorije in zgodovine umetnosti, ki so na moje ustvarjanje imela največji vpliv. Posebno pozornost pa sem posvetil Picassu in njegovemu Modremu obdobju. V prvem delu predstavim likovno teorijo o barvah. V drugem delu podrobneje predstavim Picassa in v tretjem delu sledi še opis lastnega ustvarjanja.
Ključne besede: slikarstvo, sodobno slikarstvo, barva, percepcija barve
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 499; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

59.
VLOGA BARVE LOGOTIPA NA NAKUPNE ODLOČITVE POTROŠNIKA
Doroteja Žitnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Logotip je zrcalo podjetja in predstavlja prvi stik s potrošnikom, cilj le-tega pa je vzbuditi zanimanje in posledično nakupno odločitev. Barva logotipa ima pri tem zelo veliko vlogo, kar smo v diplomskem delu prikazali v teoretičnem in raziskovalnem delu. S pomočjo vprašalnika in pripravljenih barvnih različic logotipov izdelkov različnih področij smo ugotovili, da je barva logotipa zaradi povezave s panogo izdelka zelo pomemben dejavnik pri nakupni odločitvi potrošnika.
Ključne besede: logotip, barva, nakupna odločitev
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

60.
HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLAN
Metka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije.
Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 521; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici