SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
21.
BARVNO STEKLO KOT DEL ARHITEKTURNEGA PROSTORA
Vesna Repanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja enega od načinov oblikovanja stekla - fuzijo. Za temo sem se odločila že pred časom, ko sem v Benetkah videla steklene izdelke, izdelane s to tehniko. Že od nekdaj me je zanimalo steklo in načini oblikovanja le-tega. Steklo je po mojem mnenju material, ki vedno znova očara, še posebej, kadar so mu dodane barve in ga obseva svetloba. Zato sem se naučila postopka oblikovanja stekla s fuzijo in to znanje uporabila tudi v praktičnem delu diplomske naloge. Na začetku naloge na kratko predstavim barve in stekla, njihove lastnosti in uporabnost. V nadaljevanju barve in steklo povežem v poglavju, kjer opisujem steklo v arhitekturi. Nato opišem celoten postopek fuzije in predstavim fuzijo v arhitekturi. Nadaljujem s predstavitvijo dveh umetnikov, ki sta zelo blizu mojemu načinu dela s fuzijo. Na koncu pa predstavim lastna dela, ki so nastala v tej tehniki. Pri izdelavi lastnih izdelkov sem za motiv izbrala podvodni svet - koralne grebene, ki so barviti in polni življenja. V izdelku, nastalem s fuzijo, sobivajo barve in stekla ter preliv svetlobe skoznje.
Ključne besede: barva, steklo, fuzija, uporabnost stekla, arhitektura
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2387; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (10,73 MB)

22.
FENOMEN ORANŽNE BARVE IN LIKOVNA ARTIKULACIJA
Martina Štravs, 2010, diplomsko delo

Opis: V zgodovini barvne teorije so si številni raziskovalci prizadevali, da bi barve razvrstili po sistemu, ki bi omogočal njihovo označevanje. Diplomskon delo z naslovom Fenomen oranžne barve in likovna artikulacija je poglobljeno delo o barvi, oranžni barvi in fenomenu medsebojnega delovanja in vplivanja dveh ali več barv. Diplomsko delo je razdeljeno na uvodni del, kjer predstavim svetlobo kot začetek vsega. Sledijo značilnosti oranžne barve, kjer pišem o fizikalnih, fizioloških, psiholoških učinkih oranžne barve. Nadaljujem z oranžno barvo v likovni teoriji, kakšne so lastnosti oranžne barve in kako se le-ta na različnih barvnih podlagah spreminja. Poleg analiziranja barv so navedeni tudi primeri reprodukcij različnih likovnih kompozicij. Umetniki, ki so uporabljali oranžno barvo, so nato obravnavani v novem poglavju. V zaključnem delu je predstavljena moja likovna izkušnja z oranžno barvo. Ustvarila sem sliko ob poslušanju skladbe skladatelja Alda Kumarja, Strastra in tako tudi poimenovala diptih, saj je njena barva oranžna.
Ključne besede: likovna umetnost, svetloba, barva, oranžna barva, simbolika oranžne barve, pigmenti.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2730; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

23.
SPREMEMBE NEKATERIH PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI SLIV (Prunus Domestica L.) MED ZORENJEM
Sanja Cestnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2010 preučevali razvoj nekaterih parametrov zrelosti in kakovosti sliv Prunus domestica L. V poskus so bile vključene tri sorte sliv: ´Valor´, ´Stanley´ in ´Hanita´. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja za posamezno sorto sliv ter določiti povezavo med trdoto mesa plodov, maso plodov ter vsebnostjo topne suhe snovi z barvo plodov. Rezultati poskusa so pokazali, da barva kot parameter kakovosti in hkrati zrelosti pri različnih sortah sliv ni dober pokazatelj optimalnega časa obiranja, saj se je pri sorti ´Valor´ razvila 17 dni pred užitno zrelostjo, pri sorti ´Stanley´ 10 dni in pri sorti ´Hanita´ 15 dni pred užitno zrelostjo. Pokazalo se je, da sorta ´Hanita´ v naših klimatskih pogojih doseže najintenzivnejšo modro barvo, največ topne suhe snovi (18,72 ºBrix) razvije sorta ´Valor´ in največjo trdoto mesa v času optimalne zrelosti (0,99 kg/cm²) obdrži sorta ´Stanley´.
Ključne besede: sliva, barva, zrelost
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1678; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

24.
IDEJNA ZASNOVA PROSTORSKE REŠITVE IN VIZUALIZACIJA DNEVNE SOBE
Dijana Božić, 2011, diplomsko delo

Opis: Zasnovali bomo sodobno, praktično prostorsko rešitev in vizualizacijo dnevne sobe. Oblikovali bomo torej idealen življenjski prostor. Izrisali bomo nekaj predlogov postavitev in oblik dnevne sobe. Osredotočili se bomo na funkcionalnost dnevne sobe in umestitev pohištva v ta prostor. Nato bomo po našem mnenju izbrali najbolj ustrezno postavitev, ki služi svojemu namenu na podlagi raziskovanj in se tako lotili natančnejšega izrisa ter vizualizacije. Opredelili bomo predvsem različne barvne vnose, teksture, materiale in iskala tipsko pohištvo primerno za našo postavitev. Dodatno pa se bomo osredotočili tudi na osvetlitveni koncept, ki to situacijo še dodatno zdiferencira.
Ključne besede: dnevna soba, vizualizacija, barva, tekstura, svetloba, ambientalno oblikovanje
Objavljeno: 13.09.2011; Ogledov: 2158; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (9,27 MB)

25.
VPLIV BARV V GRAFIČNEM OBLIKOVANJU
Mihela Ditmajer, 30, diplomsko delo/naloga

Opis: Grafično oblikovanje je postalo del našega vsakdanjega življenja in želi na vsakem koraku narediti vtis na nas. Včasih je vtis, ki ga naredi bolj uspešen, včasih manj uspešen. V diplomskem delu smo se ukvarjali z raziskovanjem barv, njihovim vplivom in grafičnim oblikovanjem. V začetnem delu smo predstavili teorijo barv. Sledila je predstavitev psihološkega učinka barv ter teoretična predstavitev grafičnega oblikovanja. V raziskovalnem delu smo iskali pomen barv in njihov vpliv v grafičnem oblikovanju.
Ključne besede: barva, psihološki vpliv, grafično oblikovanje
Objavljeno: 21.09.2011; Ogledov: 11028; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

26.
NEBO V SLIKARSTVU
Aleksander Gregorič, 2012, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge z naslovo"Nebo v slikarstvu" izvemo nekaj podatkov o fizikalnih lastnostih neba in nastajanju oblakov po klasifikaciji. Kasneje prehaja tema snovi na likovni izraz v katerem pojasnjuje na kakšen način so si umetniki predstavljali nebo, ga vključevali kot osnovo nosilca sporočila, ki se izrazi v kompoziciji slike. Skozi kratek zgodovinski opis in primere sledimo razvoju in vključevanju neba na različne načine pogleda umetnikov, glede na posamezna obdobja. V nadaljevanju snovi se naloga dotakne perspektive. Nasploh, pa daje poudarek na atmosferski ali zračni perspektivi na katero se pogosto naslanjajo umetniki v svojih likovnih delih. Osrednji del naloge zapolnjujeta slikarja, Ivan Konstantinovich Aivazovskiy in Joseph Mallord William Turner, ki sta najpogosteje vključevala nebo v svoja dela ali ga postavljala kot glavno osnovo za prikaz prostora, zračnosti in globine v sliki. Od slovenskih predstavnikov je vključen še Štefan Planinc, ki ima nebo po večini za osnovo svojega lastnega fantazijskega sveta, ter ga pogosto odpira v velik neskončen prostor. Kot praktičen del diplomske naloge, so vključena moja lastna dela in njihova analiza.
Ključne besede: Likovna umetnost, barva, barvni kontrasti, termika, perspektiva, atmosferska ali zračna perspektiva, kompozicija
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 2519; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (29,09 MB)

27.
Povezanost barv in čustev pri učencih v 4. razredu osnovne šole
Rebeka Kolar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se dotikamo področja barv, ki imajo lahko močan učinek na človeško telo in emocije. Že kot otroci uporabljamo barve tako v domačem okolju kot šoli. Po mnenju strokovnjakov naj bi ravno uporaba posameznih barv razodevala otrokovo emocionalno življenje. Pri tem je pomembno poudariti, da se barvno izražanje otrok skozi njihov razvoj spreminja, nadgrajuje, spreminja se otrokova uporaba in odnos do barv. Raziskave, ki so bile opravljene na tem področju, kažejo, da lahko ravno na podlagi izbire barv potegnemo vzporednice z izražanjem osnovnih čustev. Tako smo v naši raziskavi s pomočjo prirejene ocenjevalne lestvice barv in različnih čustvenih stanj pri učencih v četrtem razredu preverjali povezovanje posameznih barv in čustev ter njihove priljubljene in nepriljubljene barve. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na spol in povprečje zaključnih ocen. Ugotovili smo, da učenci povezujejo pozitivna čustva s toplimi barvami in negativna čustva s hladnimi, pri tem še posebej prednjačijo deklice in učenci z višjim povprečjem zaključnih ocen. Na področju najljubše barve je v ospredju vijolična pri deklicah in modra pri dečkih. Črna je barva, ki je učenci ne marajo.
Ključne besede: barva, učinki barv, likovno izražanje otrok, psihodiagnostična vrednost barv, srednje in pozno otroštvo, čustva
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 3321; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

28.
DINAMIKA SPREMEMB PARAMETROV ZRELOSTI IN KAKOVOSTI V ČASU ZORENJA PRI SLIVAH SORT ´STANLEY´ IN ´HANITA´
Sonja Košir, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik spremljali nekatere parametre zrelosti in kakovosti sliv (Prunus domestica L.) sort ´Hanita´ in ´Stanley´v času zorenja. Namen poskusa je bil ugotoviti optimalni čas obiranja v naših pedoklimatskih razmerah ter povezavo med obarvanostjo plodov (parametri L* a* in b*) in posameznimi parametri zrelosti (trdoto mesa plodov, vsebnostjo skupnih titracijskih kislin, topno suho snov in razmerje med topno suho snovjo in titracijskimi kislinami). Rezultati so pokazali, da barva povrhnjice ni dober pokazatelj zrelosti in s tem optimalnega časa obiranja. Sorta ´Hanita´ razvije intenzivno modro barvo 10 dni in sorta ´Stanley´ 14 dni pred užitno zrelostjo. Sorta ´Hanita´ tvori v naših pedoklimatskih razmerah tudi več topne suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Povezava med zunanjimi in notranjimi parametri zrelosti in kakovosti je močnejša pri sorti ´Stanley´, predvsem med parametrom barve b* ter skupnimi titracijskimi kislinami.
Ključne besede: slive / zorenje / barva
Objavljeno: 02.04.2012; Ogledov: 1192; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (591,56 KB)

29.
DEJAVNIKI OBLIKOVANJA PREOSTANKOV VREDNOSTI PRI POSLOVNEM NAJEMU OSEBNIH VOZIL
Luka Buhanec, 2012, magistrsko delo

Opis: Pri tipičnem lizinškem dogovoru o poslovnem najemu osebnega vozila, finančna inštitucija (najemodajalec) kupi novo vozilo od pooblaščenega trgovca in ga daje v najem fizični ali pravni osebi (najemojemalcu). Pri večini tovrstnih najemov gre za najeme zaprtega tipa (angl. closed-end lease), kar pomeni, da tveganje morebitne razlike med tržno vrednostjo predmeta najema in njegovim preostankom vrednosti v času izteka najemne pogodbe, ostaja pri najemodajalcu. Velik del od strani najemojemalca odplačanih najemnin skozi pogodbeno obdobje predstavlja razlika med nabavno vrednostjo predmeta najema in njegovim preostankom vrednosti. Preostanek vrednosti je tista vrednost vozila, ki ne bo pokrita z odplačilom mesečnih obrokov najemnine, ki jih bo najemodajalcu skozi trajanje najemne pogodbe odplačal najemojemalec. Je tudi neamortizirana nabavna vrednost vozila, zmanjšana za del depreciacije, nastale v času trajanja najemne pogodbe in je nenazadnje tudi ocena bodoče vrednosti vozila v času izteka pogodbe o poslovnem najemu, ki jo najemodajalec postavi neodvisno od tržne vrednosti le-tega. Ex-ante določeni kalkulirani preostanek vrednosti naj bi bil v idealnih okoliščinah enak njegovi kasnejši tržni oziroma dejanski odkupni vrednosti. Interes najemodajalca je namreč ustvarjati prihodke iz naslova poslovnega najema osebnega vozila in ne iz naslova njegove kasnejše (od)prodaje). S ciljem omejitve tržnega tveganja iz naslova morebitnih izgub pri odprodaji osnovnih sredstev v času izteka pogodbe o poslovnem najemu, mora tako le-ta posebno pozornost namenjati nekaterim dejavnikom, ki imajo na določanje odkupne vrednosti osebnega vozila pomembnejši vpliv. To magistrsko delo se je omejilo na podrobnejšo obravnavo vpliva znamke, barve, dodatne opreme, poškodb in emisij CO2 na slednjo. Izsledki raziskave na podlagi pridobljenih sekundarnih podatkov podjetja X, kažejo, da ima znamka pomemben vpliv na odkupno vrednost osebnih vozil, pri čemer velja dodati, da slovenski kupec še vedno bolj preferira vozilo nemškega, kot pa denimo francoskega porekla. Močna povezanost obstaja tudi med dodatno opremo in odkupno vrednostjo osebnih vozil, vendar je le-ta izrazitejša pri dražjih osebnih vozilih, dočim pri vozilih z nižjo odkupno vrednostjo na slednjo nima bistvenega vpliva. Glede priljubljenosti barv potrjuje izvedena raziskava podobna dognanja kot v tujini, saj pri izbiri barv pri osebnih vozilih v poslovnem najemu prednjačijo srebrna, siva, črna in bela vozila. Dodam lahko, da je povezanost med barvo in odkupno vrednostjo osebnih vozil večja v višjih tržnih segmentih. Kljub temu, da na podlagi pridobljenih rezultatov izvedene raziskave ni moč z gotovostjo trditi, da obstaja povezanost med emisijami CO2 in odkupno vrednostjo osebnih vozil v poslovnem najemu, bi na omenjeno temo raziskave gotovo veljalo nadaljevati tudi v prihodnje, saj evropske uredbe o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile v sklopu celostnega pristopa EU za zmanjšanje emisij CO2 na področju prometa, med drugim opredeljujejo velike olajšave za avtomobile z manjšimi izpusti, kot tudi za tiste, katerih ciljne vrednosti specifičnih emisij bodo zmanjšane zaradi uporabe inovativnih tehnologij. Ocenjujem, da bo navedeno imelo pomemben vpliv pri nakupnih odločitvah glede okolju prijazn(ejš)ih vozil v prihodnosti.
Ključne besede: poslovni najem, osebna vozila, preostanek vrednosti, odkupna vrednost, depreciacija, znamka, barva, dodatna oprema, poškodbe, emisije CO2.
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1010; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

30.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 883; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici