Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo analizira zgodovinska ozadja in okoliščine naročil baročne oltarne opreme v dveh novogradnjah zadnje tretjine 17. stoletja: nekdanji podružnični cerkvi sv. Roka in Boštjana v Cezanjevcih v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru in sv. Duha na Stari Gori v župniji sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici. Na podlagi že znanih in novo odkritih arhivskih virov, ikonološke in slogovne analize posameznih kosov opreme (oltarnih slik, kipov in ornamentike) podaja teze o naročnikih. Slogovne značilnosti oltarnih nastavkov, njihova vsebina ter njihovo stanje ohranjenosti so obravnavani z vidika konkretnih dogodkov in okoliščin, mdr. epidemije kuge, vpadov Krucev, prenosov in prenov opreme, življenjskih okoliščin naročnikov itd. Z arhivskim gradivom in novimi genealoškimi podatki o odvetnikih obeh cerkva, baronov Mauerburgov in grofov Wildensteinov, so podkrepljene teze o vlogi plemiških cerkvenih odvetnikov pri naročilih posameznih oltarjev. Izpostavljeni so posamezni člani obeh rodbin, ki so najverjetneje prispevali naročila. Slogovna analiza oltarjev, opravljena v nalogi, razkriva glede na prostor relativno visoko kvaliteto, pri čemer lahko izpostavimo povezave s produkcijo v Gradcu. Analizirani so naslovni svetniki in nabor svetniških figur na vseh novih baročnih oltarjih v obeh novogradnjah. Za izbor svetnikov je ugotovljeno, da odraža tako za regijo in čas značilne svetniške kulte, najverjetneje pa tudi specifične osebne priprošnje naročnikov.
Ključne besede: Cezanjevci, Stara Gora, Štajerska, barok, oltarna oprema, patrociniji, naročništvo, plemstvo, kuga, grofje Wildenstein, baroni Mauerburg
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 926; Prenosov: 385
Celotno besedilo (33,52 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Praktični del zajema magistrski nastop. Delo bo zaigrano na flavto s klavirsko spremljavo. V teoretičnem delu so podrobno predstavljeni življenje in dela skladatelja Francoisa Couperina ter obdobje, v katerem je deloval – barok (predvsem barok na področju Francije). V grobem so predstavljena tudi glasbila, ki so predvidena za izvedbo dela: flavta, čembalo oziroma ostale zgodovinske razvojne različke klavirjev. V magistrskem delu je podrobno analizirano in raziskano tudi omenjeno delo, Kraljevi koncert št. 4, ki bo izvedeno na magistrskem nastopu.
Ključne besede: Francois Couperin, Kraljevi koncert št. 4, flavta, čembalo, barok v Franciji
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 808; Prenosov: 41
Celotno besedilo (4,78 MB)

Opis: Naselje Rogatec leži ob današnji meji s Hrvaško in je tekom svoje celotne zgodovine predstavljalo pomembno razvojno in umetniško težišče v Obsotelju. Različni dejavniki so skozi časovni kontekst delovali spodbujevalno, spet drugič zaviralno. Zgodovina kraja sega vse do Rimljanov, na prisotnost katerih kažejo arheološke najdbe. Svoj vrh v razvoju kraj doseže v srednjem veku, ko postane pomemben trg. Prvi pisni viri o kraju segajo vse do leta 1130, ko je omenjen pod imenom Purch de Rohacz. Kasneje, v obdobju baroka se njegov strmi vzpon samo še nadaljuje in posledično ima danes naziv »umetniške kolonije«. Josef Ferdinand Fromiller (1693–1760), Janez Valentin Metzinger (1699–1759), Jožef Hofer (1700–1764), Jožef Straub (1712–1756) in Anton Jožef Lerchinger (1720–1787) so imena umetnikov, katerih dela lahko občudujemo v tem majhnem kraju. Baročna zapuščina je obsežna in vidna na vsakem koraku. Skozi celotno zgodovino je domišljijo lokalnega prebivalstva burila tudi bližnja Donačka gora, ki je danes priljubljena izletniška točka številnih pohodnikov. Ponudbo kraja dopolnjuje tudi največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki s svojimi delavnicami obuja zgodovino. Vse to je gotovo vplivalo tudi na ljudsko izročilo, ki svoj vpliv kaže tudi na nekaterih ohranjenih spomenikih. S slednjimi je obsoteljski kraj bogat. Vedno bolj se zdi, da kljub spreminjanju v urbanizirano naselje Rogatec ni izgubil svojega konteksta. S silhueto specifične rogaške panorame in prizadevnostjo krajanov se kraj vedno bolj prebuja in bogati. Umetnostnozgodovinska zapuščina pa mu pri tem zgolj koristi.
Ključne besede: Rogatec, barok, ljudsko izročilo, Josef Ferdinand Fromiller, Janez Valentin Metzinger, Jožef Hofer, Jožef Straub, Anton Jožef Lerchinger
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1296; Prenosov: 224
Celotno besedilo (5,30 MB)

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica, ki je največja župnija po številu cerkva v celjski škofiji, saj šteje poleg župnijske cerkve še trinajst podružničnih cerkva. Ker je zelo malo strokovne literature o omenjeni župniji in njenih cerkvah, sem se odločila, da skušam to vrzel zapolniti s tem magistrskim delom. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje topografski popis podružničnih cerkva, in sicer: sv. Florijana v starem mestnem jedru, Matere Božje v Šmarju, sv. Ane nad Šmarjem, sv. Roka nad Sevnico, sv. Martina v Lamperčah, sv. Lovrenca na Žabjeku, sv. Urha na Gornjem Brezovem, sv. Janeza na Dolnjem Brezovem, sv. Benedikta na Žigrskem Vrhu, sv. Štefana v Vranju, sv. Neže v Zagradcu in Marije Vnebovzete na Grački gori. V drugem delu je poudarek na baročni arhitekturi in opremi – njihovi dataciji, avtorstvu ipd. Ker ni veliko virov in literature, smo narejene primerjave s sosednjimi župnijami ter sevniško sakralno umetnost skušali umestiti v širši okvir slovenske baročne sakralne umetnosti. Anica Cevc je pripisala dve sliki s stranskih oltarjev v cerkvi sv. Roka nad Sevnico slikarju Valentinu Metzingerju. Cilj magistrske naloge je ugotoviti avtorstvo ter datacijo vse baročne opreme v podružničnih cerkvah župnije Sevnica. Izkazalo se je, da ne moremo z gotovostjo trditi, za katero umetniško roko gre pri posamezni podružnici, vendar lahko govorimo o nekaterih sorodnostih. Vemo, da je bila Sevnica podružnica videmske pražupnije in posledično pod okriljem kostanjeviškega samostana, zato smo morebitne povezave iskali tudi pri sosednjih župnijah.
Ključne besede: župnija Sevnica, barok, sakralna arhitektura, cerkvena oprema.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1579; Prenosov: 114
Celotno besedilo (8,57 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati tihožitje v slikarstvu v času baroka in rokokoja. Za boljše razumevanje teme je na začetku predstavljena definicija tihožitja, z natančnim poudarkom na dveh pokrajinah, in sicer Flandriji in Holandiji. Predstavljeni so začetki, vplivi in pogoji za razvoj in značilnosti tihožitja. Posebna pozornost je namenjena razvoju in simboliki cvetličnega tihožitja. Sledi obsežna obravnava tega tihožitja v času baroka in rokokoja na Slovenskem. Kot primer, ki sem mu posvetila največ pozornosti, saj je bilo v literaturi o njem zelo malo znanega, so predstavljena štiri cvetlična tihožitja iz župnijskega doma v Veliki Nedelji. Skozi nalogo je podana podrobna ikonografska in ikonološka analiza štirih velikonedeljskih cvetličnih tihožitij. Raziskana je simbolika, tipologija in kompozicija cvetov. Naslednji sklop naloge je posvečen nadaljnji primerjavi tihožitij iz Velike Nedelje s tihožitji v drugih baročnih cerkvenih in posvetnih stavbah na Slovenskem in iskanju morebitnih podobnosti in odstopanj. S primerjalno analizo je raziskano, kako so posamezni slikarji na Slovenskem obravnavali cvetlično tihožitje in na kak način so ga vključevali v svoja dela. Diplomsko delo temelji na obravnavi štirih cvetličnih tihožitij iz Velike Nedelje iz umetnostnozgodovinskega vidika, dotika se tudi vprašanja datacije nastanka in avtorstva fresk, ki je do danes še neznano.
Ključne besede: barok, baročno slikarstvo, Flandrija, Holandija, tihožitje, cvetlično tihožitje, župnijski dom, Velika Nedelja, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 2908; Prenosov: 263
Celotno besedilo (5,22 MB)