1. TEORETIČNI POGLEDI NA RAZVOJ KONSENZUALNOSTI V SODOBNEM KAZENSKEM POSTOPKUErika Gričnik, 2009, diplomsko delo Opis: S ciljem povečati učinkovitost sodobnega kazenskega pravosodja mnoge države iščejo rešitve v uvajanju različnih oblik konsenzualnih postopkov, ki dopuščajo strankam v postopku določeno stopnjo avtonomije pri razpolaganju s predmetom obtožbe. Možnost pogajanja o predmetu obtožbe in kazenski sankciji, ki v najbolj očitni obliki pride do izraza v konsenzualnih postopkih, ki sledijo ameriškemu plea bargaining, poraja med teoretiki različna stališča in argumente, predvsem v luči temeljnih procesnih načel in ciljev na katerih temelji kontinentalni kazenski postopek.
Pojem konsenzualnosti v sodobnem kazenskem procesnem pravu v najširšem smislu vključuje vse tiste postopke, skozi katere se v skladu z načelom oportunitete v večji ali manjši meri daje obdolžencu možnost, da vpliva na končni izid kazenskega postopka. Skupna značilnost vseh konsenzualnih postopkov je, da so vezane na priznanje krivde obdolženca.
Kljub mnogim teoretičnim stališčem, ki govorijo proti konsenzualnim postopkom, jih mnoge kontinentalne države v okviru reform kazenske zakonodaje sprejemajo in prilagajajo svojim notranjim pravnim ureditvam. Še vedno je razbrati previdnost evropskih zakonodajalcev pri predpisovanju pogojev uporabe konsenzualnih institutov, saj načeloma pridejo v poštev v primeru lažjih oziroma srednje težkih kaznivih dejanj. Trendu širjenja konsenzualnosti v kazenskem postopku sledijo celo mednarodna kazenska telesa, katerim se posledično očita izgubljanje legitimnosti in spodkopavanje ideje restorativne pravičnosti.
Ključne besede: avtonomija posameznika, konsenzualni postopki, konsenzualnost, temeljna procesna načela, plea bargaining, pogajanja, priznanje krivde
Objavljeno v DKUM: 20.02.2023; Ogledov: 559; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (439,19 KB) |
2. TEMELJNE RAZLIKE MED KONSENZUALNIM IN REDNIM KAZENSKIM POSTOPKOMMatija Fras, 2016, diplomsko delo Opis: Razrast kriminalitete in pojav novih oblik kaznivih dejanj sta v sodobnem času pripeljala kazenski postopek do točke, kjer se sodišča soočajo s preobremenjenostjo in dolgotrajnimi postopki. Zato so države začele sprejemati ukrepe za zagotovitev večje hitrosti, učinkovitosti in ekonomičnosti kazenskih postopkov. Ti ukrepi zajemajo konsenzualne oblike reševanja kazenskih zadev, katere temeljijo na reševanju kazenskopravnega spora z oblikovanjem sporazuma med strankami. Predmet in vsebina sporazuma je predvsem dogovor o kazenski sankciji. Cilj konsenzualnih oblik je rešitev kazenskih zadev s sporazumnim skrajšanjem ali izognitvi kazenskega postopka. Najprej so se konsenzualni instituti pojavili v državah angloameriškega pravnega sistema. Med najbolj zloglasnimi je ameriški plea bargaining. Sčasoma so te institute v svoje pravne rede začele vnašati tudi države kontinentalnega pravnega sistema, med njimi tudi naša država. Do sedaj je bilo pri nas vpeljanih kar nekaj takšnih institutov: odstop kazenske zadeve v poravnavo, pogojna odložitev kazenskega pregona, kaznovalni nalog, predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in konsenzualnost v postopku proti mladoletnikom. Teorija, praksa, pa tudi splošna javnost, so sprejeli vpeljavo konsenzualnih institutov z mešanimi občutki, saj so le-ti predmet tako pozitivnega odobravanja kot tudi kritik. Po eni strani je vprašljivo spoštovanje oziroma možnost kršitve ustavno zagotovljenih načel, načel kazenskega postopka in nezagotavljanje procesnih jamstev obdolžencu, med katerimi so zlasti: načelo zakonitosti, načelo individualizacije kazenske sankcije, pravica do sojenja, pravica do obrambe, načelo enakosti orožij, ločenost funkcij pregona, obrambe in sojenja, načelo proste presoje dokazov, načelo materialne resnice, domneva nedolžnosti, pravica do molka, privilegij zoper samoobtožbo, načelo javnosti in pravica do pritožbe. Konsenzualni postopki pa po drugi strani omogočajo hitrejše končanje spora, razbremenitev vseh udeležencev v postopku, izognitev stigmatizaciji obdolžencu in gotovost zadoščenja oškodovancu. Kot vsak procesni institut, tudi konsenzualni instituti zahtevajo sprotno nadgrajevanje, da bi njihova uporaba pomenila čim bolj učinkovito in hitrejšo rešitev kazenskih zadev, hkrati pa zadostila načelu pravičnosti in vsem ostalim načelom v postopku. Pri tem se lahko obrnemo na spoznanja in možne predloge sprememb konsenzualnosti teorije in prakse drugih držav.
Ključne besede: redni kazenski postopek, konsenzualnost, konsenzualni postopki, tipi kazenskega postopka, temeljnja načela kazenskega postopka, plea bargaining, vloge udeležencev v kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 166
Celotno besedilo (745,75 KB) |
3. PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKUTine Venišnik, 2012, diplomsko delo Opis: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni.
Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike.
S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka.
V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi.
Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 2466; Prenosov: 489
Celotno besedilo (498,07 KB) |
4. Marketing across culturesJean-Claude Usunier, 2000, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: marketing, convergence, international marketing, globalization, market, integration, consumption, local communities, regional economics, consumer, culture, dynamic systems, time, space, interactions, behavior, intercultural communication, decision, product policy, managing, relativism, variables, business environment, distribution, sales promotion, personal selling, business communication, international exchange, relationship marketing, market research, public relations, bargaining, textbooks, case study
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 3153; Prenosov: 138
 Povezava na celotno besedilo |
5. Project management : a managerial approachJack R. Meredith, Samuel J. Mantel, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: projects, project management, management, manager, project organization, planning, project planning, conflicts, bargaining, negotiation, budgeting, costs, information systems, information resources, allocation, monitoring, control, auditing, statistics, probability, case study, textbooks
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2391; Prenosov: 114
Povezava na celotno besedilo |
6. PROBLEMATIKA PORAVNAVANJA IN UPORABE PODOBNIH INSTITUTOV V KAZENSKEM POSTOPKUSedin Kičin, 2011, diplomsko delo Opis: V sodobnem kazenskem postopku je želja po hitrejši in ekonomični rešitvi vse večja. Iz navedenega razloga države v svoje kazensko procesne predpise vključujejo institute, katerih temelj je priti do rešitve kazenskopravnega spora na podlagi sporazuma strank, katerega vsebina je dogovor o kazenski sankciji ali pa dogovor glede vrste in poteka postopka.
Konsenzualni instituti so bolj razširjeni v državah, ki jih uvrščamo v angloameriški pravni sistem, le ti temeljijo na institutu plea bargaining. Vse bolj pa te institute v svoje nacionalne pravne rede vnašajo države kontinentalnega pravnega sistema, kar je posledica spreminjanja razmišljanja pravne stroke in potreba po skrajšanju postopkov s ciljem razbremenitve sodišč.
Kot vsaka novost je tudi uvedba širše konsenzualnosti v kazenski proces predmet tako pozitivnih kot tudi negativnih kritik. Neodobravanje teh institutov temelji predvsem na možnosti kršitev načel kazenskega postopka in na mnenju večjega dela laične javnosti, ki kot korektorja kriminalitete vidi državo in ne strank postopka. Po drugi strani pa služijo ti postopki hitrejši rešitvi spora, nižji stopnji stigmatizacije obdolženca in zadoščenju oškodovanca, saj se sporazum sklene brez pritiska javnosti in na podlagi strinjanja obeh strank.
V našem pravnem redu je obravnavanje te problematike pomembno z vidika uporabe instituta poravnavanja, ki je eden redkih institutov našega kazenskega procesa, ki je konsenzualne narave. V želji po širši uporabi poravnavanja se nam v kazenskem procesnem pravu obetajo spremembe, ki omenjeni institut dopolnjujejo in ki predvidevajo uvedbo širše konsenzualnosti, kot smo jo poznali do sedaj.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, poravnavanje, temeljna načela kazenskega postopka, sporazum strank, priznanje krivde, plea bargaining, diskrecija tožilca.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2011; Ogledov: 2750; Prenosov: 524
Celotno besedilo (732,38 KB) |
