| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 464
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sistem dimnih denarnih pasti
Robert Pistotnik, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: dimne denarne pasti, banke, ropi, varovanje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (134,31 KB)

2.
Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Rezec, 2024, diplomsko delo

Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Dejavniki gospodarske rasti držav v globalni ekonomiji in v reguliranem finančnem okoju
Ana Jurhar, 2023, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je analiza vloge finančne regulacije v gospodarski rasti s primeri do sedaj napisanih raziskav. Prav tako je cilj določiti vlogo in pomen bank, zavarovalnic ter borznega sektorja na gospodarsko rast. Na primerih petih držav z visoko reguliranim in petih držav z nizko reguliranim finančnim okoljem se raziskava osredotoča na vpliv finančne regulacije na stabilnost finančnega sektorja in rast bruto domačega proizvoda. Rezultati kažejo kompleksen odnos med regulacijo in gospodarsko rastjo, pri čemer visoka regulacija prispeva k stabilnosti, medtem ko nizka regulacija lahko pritegne investitorje, vendar prinaša tudi tveganja za nestabilnost.
Ključne besede: dejavniki gospodarske rasti, finančna regulacija, banke, zavarovalnice, borzni sektor, bruto domači proizvod.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih mer
Polonca Lampret, 2023, diplomsko delo

Opis: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika. V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM. V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih. V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Ključne besede: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

5.
Analiza poslovanja neobank v primerjavi s tradicionalnimi bankami
Špela Lavrič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo poslovanja neobank v primerjavi s tradicionalnimi bankami glede na poslovni model, ponudbo storitev in doseganje uspešnosti. Glede na to, da se gospodarstvo nenehno spreminja, morajo tem spremembam slediti tudi udeleženci trga. Z razvojem tehnologije in vstopom novih konkurentov v bančni sektor je prišlo do vzpostavljanja motenj v poslovanju bank in prav neobanke, ki so predstavnice fintech podjetij in svoje poslovanje upravljajo izključno digitalno, so pomenile pritisk obstoječim bankam, ki jih poznamo že vrsto let. Trenutno smo v času, ko smo priča boju na eni strani uveljavljenih tradicionalnih bank, ki so začele uporabljati novodobno tehnologijo in prilagodile produkte komitentom, in na drugi strani neobank, ki zaradi svoje preproste uporabe in nizkocenovnih produktov pridobivajo na vse večji popularnosti. Predvsem evropski trg v zadnjem času beleži razvoj številnih uspešnih neobank. Slovenija kot članica Evropske unije zaenkrat še nima neobanke, po drugi strani pa ima veliko uporabnikov, ki imajo račun pri tuji neobanki. Zvestobo tradicionalnim bankam in neobankam smo preverili tudi z anketnim vprašalnikom, v katerem smo raziskali ključne karakteristike slovenskih uporabnikov za izbiro potencialne banke.
Ključne besede: Neobanke, tradicionalne banke, karakteristike uporabnikov, digitalizacija, poslovanje.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Finančno prestrukturiranje in vloga bank pri zaznavanju insolventnosti v podjetjih
Patricija Očkerl, 2023, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem insolventnosti kot nezmožnosti poravnave svojih plačilnih obveznosti. Dolžnost poslovnofinančne stroke je pravočasna ugotovitev in ukrepanje, če podjetje zaide v insolventen položaj. tukaj nastopijo insolvenčni postopki, ki lahko vključujejo ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi se lahko pripomore k sanaciji podjetij in dolgov. osnovni insolvenčni postopki, ki se uporabljajo so dogovorna poravnava, prisilna poravnava, stečajni postopek in likvidacija, lahko pa izvede tudi kombinacija teh. pomoč ublažitvi tveganj predstavljajo tudi banke, ki igrajo veliko vlogo pri reševanju podjetij iz krize. Pri vsem tem je pomembno, da se pravočasno ocenijo razmere in naredi finančna analiza, s katero lahko napovemo prihodnje situacije. Po izbruhu epidemije Covid-19 se je po celotnem svetu razširila kriza, ki je vplivala na gospodarstvo večine držav. v tem času je izredno pomembno, kako se podjetja, banke in nenazadnje tudi država, na krizo odzovejo, kako hitro in kakšna je učinkovitost ukrepov.
Ključne besede: insolventnost, insolvečni postopki, banke, likvidnost, finančno prestrukturiranje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 193; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
Dinamika skupinskega odločanja in finančna kriza
Živa Jezernik, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Standardni modeli ekonomske teorije se v veliki meri osredotočajo na individualno odločanje. Šele v zadnjih letih se je okrepilo zavedanje, da veliko ekonomskih odločitev v realnem svetu sprejmejo skupine, kot so uprave, odbori ali družine. Tako postaja skupinsko odločanje vedno pogostejša tema proučevanja ekonomistov. Slabosti skupinskega odločanja so najizrazitejše prav v obdobju izjemnih razmer, kot je tudi obdobje finančne krize; začetki zadnje tovrstne krize segajo v leto 2008. Glede na to, da se korporativno upravljanje finančnih institucij pogosto poudarja kot glavni razlog za nastalo krizo, in upoštevaje dejstvo, da je sistem upravljanja v bankah in finančnih institucijah zasnovan tako, da sprejemanje odločitev v veliki meri poteka v skupinah, velja pozornost usmeriti na dinamiko skupinskega odločanja ter na njen vpliv na nastanek in razvoj finančne krize. V članku so naprej predstavljene ugotovitve prevladujočih teorij, ki izhajajo s področja socialne, kognitivne in eksperimentalne psihologije ter pojasnjujejo razlike med individualnim in skupinskim odločanjem, s poudarkom na teoriji preobrata o tveganju in teoriji skupinske miselnosti. Sledi pregled ekonomskih študij s področja skupinskega in individualnega odločanja ter analiza vplivov skupinskih odločitev na nastanek in razvoj finančne krize.
Ključne besede: krize, finance, finančna kriza, upravljanje, odločanje, banke, bančništvo
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 234; Prenosov: 0

8.
Izbira ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju z večkriterijskimi metodami
Brin Frkač, 2023, diplomsko delo

Opis: Odločitev za primerno banko ima dolgoročne posledice za posameznika, zato je ključno uporabiti sistematičen pristop za ocenjevanje različnih alternativ in določanje njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. Finančne odločitve, vključno z izbiro banke, imajo vpliv na naše osebne finance in finančno varnost. S tem namenom želimo prispevati k učinkovitemu procesu odločanja pri izbiri banke za posameznike, ki so zaključili izobraževanje. V diplomskem delu smo se poglobili v kompleksnost izbire ustrezne banke za posameznike po končanem izobraževanju. Pri tem smo uporabili večkriterijsko odločanje, saj so kriteriji za izbiro pogosto v konfliktu med seboj. Za reševanje tega problema smo se zatekli k uporabi programa Web-HIPRE, ki nam je omogočil sistematičen pristop k ocenjevanju alternativ in določanju njihove ustreznosti glede na izbrane kriterije. V prvem delu naše raziskave smo analizirali 4 različne alternative poslovnih bank in upoštevali 4 različne kriterije, ki smo jih določili. Z uporabo večkriterijskega odločanja smo prišli do zaključka, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta ugotovitev nam omogoča, da posameznikom svetujemo, naj se odločijo za NLB kot najbolj primerno poslovno banko glede na njihove potrebe. V drugem delu raziskave smo se osredotočili na izbiro najboljše neobanke. Analizirali smo 3 različne alternative neobank in upoštevali 3 različne kriterije. Na podlagi večkriterijskega odločanja smo ugotovili, da je Revolut najboljša izbira glede na izbrane kriterije in vrednosti uteži, ki smo jih določili na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika. Ta zaključek nam omogoča, da posameznikom priporočamo neobanko Revolut kot najprimernejšo neobanko za njihove potrebe po končanem izobraževanju. S celovito uporabo večkriterijskega odločanja in programa Web-HIPRE smo pridobili objektivne rezultate, ki nam omogočajo informirano in racionalno odločanje pri izbiri najboljše banke in neobanke za posameznike po končanem izobraževanju. Naša raziskava prispeva k bolj učinkovitemu procesu odločanja in lahko služi kot podlaga za nadaljnje raziskave na področju večkriterijskega odločanja v bančništvu.
Ključne besede: banke, večkriterijske metode, izbira, bančništvo, poslovne banke, neobanke, kriteriji, alternative
Objavljeno v DKUM: 30.08.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
Bančno zavarovalništvo v Sloveniji in izbranih evropskih državah
Dajana Galun, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naprej opredelili pomen in razvoj bančnega zavarovalništva na splošno. Predstavili začetke razvoja, vzroke za povezanost med bankami in zavarovalnicami ter prednosti in slabosti te povezave. Ugotovili smo, da je prvoten namen bančnega zavarovalništva povečanje donosnosti bank ter da je prav Evropa tista, ki je bila epicnter razvoja bančnega zavarovalništva. Distribucija zavarovalnih produktov prek bank za zavarovalnice predstavlja manjše stroške kot distribucija prek agentskih mrež. Ugotavljamo, da je cilj razvoja bančnega zavarovalništva med drugim tudi inovativnost in celovita finančna obravnava strank. Magistrsko delo vključuje primerjavo bančnega zavarovalništva v Evropi, izbranih Evropskih državah in Sloveniji. Izbrane Evropske države so Nemčija, Švica in Hrvaška. Bančno zavarovalništvo po državah smo predstavili skozi zakonodajo, izbrano banko in zavarovalnico, na podlagi poslovnega sodelovanja med eno in drugo ter produkte in storitve, ki so vključeni med produkte in storitve bank. Prav tako je prikazan tržni delež bank in zavarovalnic celotne Evrope, izbranih Evropskih držav in Slovenije. Na podlagi pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je slovenski zavarovalniški trg je eden izmed manjših v Evropi, vendar kljub temu zavarovalništvo sodi med najpomembnejše gospodarke panoge v Sloveniji. Glede na neživljensko penetracijo je Slovenija kar visoko na lestvici Evropskih držav in sicer kar na 5. mestu. Raziskali smo, katere so prodajne poti zavarovanj posamezne države, ter na podlagi tega dodatno argumentirali razvoj bančnega zavarovalništva glede na posamezno državo. Glede na izbrane države je Nemčija na prvem mestu po distribuciji zavarovanj prek bank, Švica pa se pojavlja kot zadnja z najmanjšim deležem, ki je manj kot 1%. Bančno zavarovalništvo v Sloveniji je bolj podrobno predstavljeno na primeru SKB Banke in izbranimi zavarovalnicami s katerimi banka sodeluje. Paleta zavarovalniških produktov, ki ga banka ponuja v sodelovanju z zavarovalnicami je kar velika. Tako je na banki možno skleniti različna življenjska in neživljenjska zavarovanja, kot so: življenjsko zavarovanje, zavarovanje doma, avtomobilsko zavarovanje, turistično zavarovanje, nezgodno zavarovanje, zavarovanje kartic,...Na primeru SKB Banke ugotavljamo, da je glede na skupno premijo zavarovanj, delež premij življenjskih zavarovanj skoraj za polovico manjši kot je delež premij neživljenjskih zavarovanj. Izvedli smo tudi anketo, na podlagi katere smo ocenili poznavanje bančnega zavarovalništva v Republiki Sloveniji. Večina anketiranih ne pozna pojma bančnega zavarovalništva in ponudbo zavarovalniških produktov vključenih v prodajo bank.
Ključne besede: bančno zavarovalništvo v Sloveniji, Evropske države, banke, zavarovalnice
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

10.
Vpliv FinTech družb na bančni sektor
Ana Kozole, 2023, diplomsko delo

Opis: Finančna tehnologija se nanaša na programsko opremo in druge sodobne tehnologije. Uporabljajo jih podjetja, ki zagotavljajo avtomatizirane in izboljšane finančne storitve. Hiter in inovativen napredek, kot so mobilna plačila je spremenil način upravljanja naših financ. Vsakdo od nas se je srečal z mobilnimi oziroma spletnimi plačili zlasti med pandemijo, kar pomeni da poznamo finančno tehnologijo, ampak se tega nismo zavedali. FinTech družbe delujejo prožno in hitro, ko gre za uvajanje novih storitev na podlagi spreminjajočih se zahtev. V prihodnosti bodo izdelki finančne tehnologije postali sestavni del našega digitaliziranega življenja. V diplomskem delu bomo podrobneje spoznali samo zgodovino, storitve, ki jih ponujajo FinTech družbe. Raziskali vpliv Covid-19 na delovanje družb, ter preučili razlike med finančno tehnologijo in bančnim sektorjem. Katere so pozitivne, negativne posledice; kako študiji gledajo na vprašanje ali bodo banke v prihodnosti sploh potrebne; argumenti zakaj bodo ali ne bodo. Izmed vseh teoretičnih izhodišč se bo v zadnjem delu ugotovilo kako posluje določena FinTech družba in banka na Švedskem. V katerih pogledih je katero podjetje boljše od drugega prikazujejo finančni kazalniki, ki so ponazorjeni v grafih.
Ključne besede: FinTech družbe, tradicionalne banke, digitalizacija, RegTech, inovacije.
Objavljeno v DKUM: 22.06.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 1.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici