| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 447
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Družbeno odgovorno bančništvo v Sloveniji
Simona Pišek, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri pisanju diplomskega projekta smo se osredotočili na družbeno odgovornost bank v Sloveniji. V prvem delu smo spoznali pojem družbena odgovornost, kako so v letnih poročilih o družbeni odgovornosti poročale organizacije, kaj so družbeno odgovorne banke ter kakšni so standardi poročanja bank o družbeni odgovornosti. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskali, ali slovenske banke redno poročajo o družbeni odgovornosti v svojih javno dostopnih dokumentih. To smo proučili s pregledom letnih poročil in spletnih strani slovenskih bank. Na kratko smo opisali družbeno odgovornost posamezne banke in ugotovili, da banke redno poročajo o svojih družbeno odgovornih aktivnostih na spletnih straneh, še bolj podrobno pa v letnih poročilih. Pri drugem delu raziskave smo sestavili anketni vprašalnik. Zanimalo nas je, ali komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo njihove družbeno odgovorne aktivnosti in ali so zadovoljni z družbeno odgovornimi aktivnostmi svoje banke. Rezultate smo predstavili v grafični obliki. Ugotovitve so pokazale, da komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo družbeno odgovorne aktivnosti svoje banke oziroma so vsaj malo seznanjeni z njimi. Zdi se jim pomembno, da se njihova banka zavzema za okoljske in družbene probleme in so zadovoljni s svojo banko pri dejavnostih družbene odgovornosti. Družbena odgovornost je širok pojem, je veliko več kot samo dobrodelnost. Vse več organizacij se zaveda svoje družbene odgovornosti in o njej tudi poroča. Banka kot najpomembnejša finančna institucija se zaveda, da je pomembna njena aktivnost družbene odgovornosti, saj lahko pridobi dolgoročno zaupanje strank, zaposlenih in širše skupnosti.
Ključne besede: družbena odgovornost, družbena odgovornost v bankah, banke v Sloveniji, poročanje o družbeni odgovornosti.
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Ključne besede: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 44; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (960,58 KB)

4.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Ključne besede: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 1518; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Zadružne in etične banke kot alternativa klasičnim bankam
Mateja Kladnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo se osredotočili na zadružne in etične banke v Evropi. Najprej smo teoretično predstavili zadružne in etične, njihove značilnosti, poslovni model in njihovo poslovanje v času krize. Opredelili smo značilnosti poslovnega modela zadružnih in etičnih bank in njegovo razliko v primerjavi s klasičnimi poslovnimi bankami. V zadnjem delu naše naloge smo analizirali in med seboj primerjali zadružne banke in monetarno finančne institucije v evroobmočju. Banke smo primerjali po naslednjih kriterijih: višini sredstev, višini prejetih depozitov in po višini danih kreditov. Ugotovili smo, da so zadružne in etične banke dobra alternative klasičnim bankam, in sicer tudi ob upoštevanju drugih neekonomskih kriterijev.
Ključne besede: zadružne banke, etične banke, družbeno in okoljsko ozaveščeno bančništvo, primerjava med klasičnimi bankami in zadružnimi in etičnimi bankami.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 57; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (327,00 KB)

6.
Metode ustvarjalnega reševanja problemov v procesu izbire stanovanjskega kredita
Urška Fištravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je predstaviti in rešiti problem »Najem in izbira stanovanjskega kredita«. Problem smo reševali z metodami ustvarjalnega razmišljanja ter z metodami večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu dela diplomskega projekta smo predstavili izhodišča za metode ustvarjalnega reševanja problemov, in sicer za definiranje problemov smo obravnavali tehniko W, tehniko šestih vprašanj, ribjo kost in miselni vzorec. Za generiranje idej smo predstavili morfološko analizo. V okviru metod večkriterijskega odločanja smo opisali računalniški program Web-HIPRE. Predstavili smo tudi teorijo kredita, stanovanjskega kredita ter ugotavljali, kako vpliva epidemija zaradi bolezni COVID-19 na povpraševanje po kreditih. Nakup ali obnova doma je ena največjih investicij v življenju vsakega posameznika. Zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev se posamezniki obrnejo na kreditne inštitucije s prošnjo o najemu stanovanjskega kredita. Vendar izbira stanovanjskega kredita lahko predstavlja problem, zato smo v praktičnem delu dela diplomskega projekta problem reševali z zgoraj navedenimi metodami in prišli do veliko uporabnih rešitev. S pomočjo programa Web-HIPRE smo ugotavljali, katera od bank Nova KBM, Abanka in NLB nudi najugodnejši stanovanjski kredit ob določenih pogojih.
Ključne besede: banke, metode ustvarjalnega razmišljanja, stanovanjski kredit, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 249; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Analiza vedenja uporabnikov spletnega bančništva
Kaja Prislan, Branko Lobnikar, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vedenjske vzorce uporabnikov in varnostna tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi spletnega bančništva. V prispevku so predstavljeni temeljni in aplikativni teoretični okvirji ter modeli pojasnjevanja vedenja uporabnikov spletnega bančništva, na podlagi rezultatov empirične raziskave pa so izoblikovani predlogi za izboljšanje programov informiranja in ozaveščanja uporabnikov za varno uporabo spletnega bančništva. Metode: Izhajajoč iz okvirov vedenjskih teorij in usmeritev bank za varno uporabo spletnega bančništva je bila izvedena raziskava med uporabniki v Sloveniji (n = 210). Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega anketiranja. Proučili smo, kako uporabniki ob rabi spletnega bančništva skrbijo za varnost lastnih elektronskih naprav, gesel, digitalnih potrdil in na kakšen način skrbijo za varnost na spletu ter katere druge samozaščitne ukrepe pri tem uporabljajo. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so anketiranci dobro ozaveščeni o nevarnostih pri uporabi spletnega bančništva, vendar kljub temu še vedno zaznavamo neprimerne prakse pri zaščiti ključnih podatkov. Ugotavljamo tudi nizko stopnjo samoiniciativnosti pri uporabi varnostnih ukrepov, zato je zavzetost uporabnikov ključni izziv, ki ga je treba nasloviti za dvig stopnje varnosti pri uporabi spletnega bančništva. Omejitve raziskave Omejitve raziskave izhajajo iz majhnega vzorca udeležencev raziskave, vsebinsko pa je raziskava osredinjena na proučevanje vedenja uporabnikov spletnega bančništva in ukrepov, vezanih na tovrstno storitev. Drugi vidiki zagotavljanja varnosti in vedenja uporabnikov pri rabi spleta in interneta v prispevku niso analizirani. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so uporabne tako za ponudnike spletnega bančništva, njihove uporabnike kot tudi za vse zainteresirane in tiste, ki se ukvarjajo s procesi krepitve varne uporabe informacijske tehnologije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija analizira vedenje uporabnikov spletnega bančništva s pomočjo različnih vedenjskih teorij, ki so bile osnova za oblikovanje vprašalnika, uporabljenega v raziskavi. Uporabljena metoda lahko predstavlja osnovo za bodoče raziskovanje vedenja uporabnikov tako na področju spletnega bančništva kot drugih spletnih storitev.
Ključne besede: banke, spletno bančništvo, varnost, vedenje, vedenje uporabnikov, samozaščita
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 156; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (387,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Presoja delovanja notranjih kontrol blagajniškega poslovanja v Delavski hranilnici d.d., Ljubljana
Jasmina Vozlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kljub porastu alternativnih plačilnih instrumentov, gotovina še vedno ostaja prevladujoč način plačila. V bankah in hranilnicah se opravljajo gotovinske transakcije večinoma na bančnih okencih. Bančne inštitucije morajo imeti vzpostavljene sisteme za obvladovanje tveganj na vseh področjih, tudi blagajniškem. Za upravljanje tveganj obstajajo različni sistemi in modeli. Vse to preučujemo v tem delu. Delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnih osnov izbranega področja in praktičnega dela, kjer v izbrani enoti hranilnice izvedemo testiranje delovanja notranjih kontrol na pregledu dokumentacije ter razgovora zaposlenih. V uvodnem delu smo si zastavili cilje in hipoteze, ki jih na podlagi testiranja preverimo ter s tem potrdimo oziroma ovržemo. V poglavju o blagajniškem poslovanju se osredotočimo na opravila blagajniškega poslovanja, ki jih opravi blagajnik pri svojem delu na bančnem okencu. Pri tem predstavimo tudi katere blagajniške listine pri svojem delu uporablja. Enako opredelimo tudi trezorsko poslovanje, ki je del blagajniškega poslovanja. V nadaljevanju se posvetimo zakonskim podlagam, ki se posredno in neposredno nanašajo na blagajniško poslovanje. Pozornost namenimo tudi nadzoru bančnega poslovanja, ki je po zadnji finančni krizi doživel spremembe z vpeljavo Enotnega mehanizma nadzora. Večji naslednji sklop se nanaša na poglavje o tveganjih in notranjih kontrolah. V tem poglavju tako podrobno opredelimo tveganja blagajniškega in trezorskega poslovanja. Nadalje opredelimo notranje kontrole, njihovo vlogo in namen, kot enega izmed sistemov za obvladovanje tveganj pa predstavljamo COSO okvir. Podrobno predstavimo dejavnike in načela COSO okvira. Praktičen del se nanaša na presojo delovanja notranjih kontrol izbrane enote hranilnice. Najprej predstavimo hranilnico in opredelimo dejavnike COSO okvirja v splošnem za hranilnico, nato pa še za izbrano enoto, kjer poteka raziskava. Nadalje sledi opisan potek raziskave, vzorci raziskave in način preverjanja vzpostavljenih kontrol skozi kontrolne aktivnosti. V zaključnem delu poglavja predstavimo še dobljene rezultate raziskave in preverimo zastavljene hipoteze.
Ključne besede: banke, blagajniško poslovanje, obvladovanje tveganj, notranje kontrole, COSO
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 310; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke
Hana Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno: 14.10.2019; Ogledov: 439; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici