| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 211
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prevare v bankah
Eva Perušek, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sektor predstavlja temelj gospodarstva vsake države. Cilj vsakega gospodarstva je stabilnost in varnost bančnega sistema. Banke so se prvič v zgodovini pojavile že pred našim štetjem, z njimi pa tudi prvi zametki bančnih prevar. Z nenehnim razvojem informacijske tehnologije in posledično tudi bančnega sistema se venomer pojavljajo nove vrste prevar. Motivi za njihov nastanek so najrazličnejši, pa vendar je najpogostejši koristoljubje. Poznamo več vrst prevar, katerih izvor je lahko zunanji ali notranji. Slednji za bančne institucije predstavljajo večjo nevarnost, saj so storilci prevare ravno bančni uslužbenci ali celo management banke. Njihova primarna naloga bi moral biti vpliv na pozitiven ugled, uspešnost in varovanje banke pred raznimi zunanjimi vplivi. Med zunanjimi prevarami je najpogostejša zloraba plačilnega prometa, torej plačilnih kartic, saj so le-te med prebivalstvom poleg gotovine še zmeraj najbolj priljubljeno plačilno sredstvo. Bančnim prevaram se ne moremo v celoti izogniti, vendar jih lahko bistveno omejimo. Z raznimi sistematičnimi ukrepi lahko vplivamo na stroške, ki ob tem nastanejo, oplemenitimo uspešnost poslovanja in posledično pozitivno vplivamo na ugled banke.
Ključne besede: banka, prevara, izguba, bančne storitve, vrste prevar, preprečevanje prevar
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 177; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (879,34 KB)

2.
Seznanjenost bančnih uslužbencev s tveganji v komercialnih bankah
Dragan Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Skoraj vsi smo v svojem življenju že odplačali kakšen bančni kredit ali pa ga še bomo. Pri tem se srečujemo z bančnimi uslužbenci, ki so bolj ali manj seznanjeni s finančnimi tveganji in ki nas seznanijo s kreditnimi pogoji, ki določajo našo kreditno sposobnost. V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko seznanjenosti bančnih uslužbencev s finančnimi tveganji in poskusili oceniti vidik zavedanja bančnih uslužbencev glede finančnih tveganj. Bančni uslužbenci pri odločanju o kreditni sposobnosti komitenta lahko ob obstoječi metodologiji ocenjevanja tveganj in določanja kreditne sposobnosti komitentov precenijo ali podcenijo finančna tveganja in pri tem naredijo dve vrsti statističnih napak in sicer napako prve vrste, da odobrijo kredit neprimernemu komitentu ali pa napako druge vrste, da kredita ne odobrijo ustreznemu komitentu. Obe napaki imata neugodne posledice. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti področje nedoločenosti in bančnim uslužbencem podati nekaj koristnih nasvetov za minimiziranje možnih statističnih napak, ki so v svojem izvoru posledica človeških napak.
Ključne besede: banka, nedoločenost, poslovno poročilo, razkritja, tveganje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Sanacija hrvaškega bančnega sistema
Simona Murić, 2020, diplomsko delo

Opis: V hrvaškem bančnem sistemu trenutno potekajo pomembni procesi sanacije. V delu diplomskega seminarja podrobneje proučimo proces, instrumente in modele sanacije bank. V prvem delu predstavimo definicijo sanacije bank ter instrumente, modele kot so dokapitalizacija, likvidacija ter možnosti sanacije bank. Sanacija banke pomeni njeno okrevanje in vnovično vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Nadaljujemo z nastankom in razvojem bančništva na Hrvaškem, kjer se osredotočimo predvsem na bančništvo do in po neodvisnosti. Na koncu primerjamo sanacije bank na osnovi izbranih kriterijev, kot sta trajanje sanacije in ukrepi države pri sanaciji.
Ključne besede: sanacija, bančni sistem, dokapitalizacija, banka.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 100; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (541,15 KB)

4.
Zadovoljstvo uporabnikov mobilnega bačništva
Marcel Kvasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo predstavili tehnologijo mobilnega bančništva ter mobilno bančništvo v slovenskih bankah. Namen našega dela je predstaviti mobilno banko z njenimi prednostmi in slabostmi tako za uporabnika kot za banko, ter ugotoviti kako so njihovi uporabniki zadovoljni. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o zadovoljstvu uporabnikov mobilne banke. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 oseb, ki so komitenti različnih slovenskih bank. Pri anketi smo uporabili kvantitativno tehniko zbiranja podatkov in sicer anketo, ki je sestavljena iz vprašanj zaprtega tipa. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so uporabniki zadovoljni z uporabo mobilne banke.
Ključne besede: mobilna banka, prednosti, slabosti, zadovoljstvo uporabnikov.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Oglaševanje aplikacije mobilne banke na primeru banke x
Vasja Petrovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Da lahko banke sodobne storitve približajo svojim odjemalcem, morajo za to poseči po določenih instrumentih marketinškega spleta, saj bodo le na ta način dosegle zastavljene cilje poslovanja. V diplomskem seminarju se tako posvečamo prav področju marketinškega komuniciranja s posebnim poudarkom na oglaševanju in marketingu bančnih storitev. Zapisano teoretično podlago zrcalimo oz. primerjamo s predstavitvijo oglaševanja mobilne banke na primeru izbrane banke X in zaključimo s kritično diskusijo in predvidevanji za prihodnost. Digitalizacija in spremembe na trgu, kot so npr. sprejetje GDPR direktive, pojav novih tehnologij, velike gospodarske in družbene spremembe ipd., ne vplivajo zgolj na ponujene izdelke oz. storitve bank, ampak se odražajo tudi v uporabi drugih, novih medijev oglaševanja, kot so npr. socialne platforme, video kanali itd. Torej se spremembam poleg ponujenih izdelkov prilagaja tudi marketing organizacij. V našem delu na primeru oglaševanja mobilne banke izbrane banke X ugotavljamo, da ima obravnavana organizacija več različnih zastavljenih ciljev komuniciranja, ki so prilagojeni različnim opredeljenim ciljnim skupinam. Temu primerno so oblikovana tudi sporočila, ki so večinoma razumske narave. Proračun oglaševanja mobilne banke je opredeljen znotraj letnega proračuna za vse marketinške aktivnosti banke X, medtem ko se učinkovitost izvedenih oglaševalskih aktivnosti preverja z marketinškimi raziskavami.
Ključne besede: marketinški splet, bančne storitve, mobilna banka, oglaševanje, marketinško komuniciranje
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 164; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (651,12 KB)

6.
Družba za upravljanje terjatev bank
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

7.
Instrumenti financiranja in zavarovanja izvoznih poslov
Valentina Jakopiček, 2020, magistrsko delo

Opis: Dandanes smo priča nenehnim spremembah na vseh področjih. Prav tako so te prisotne v načinih poslovanja v mednarodni trgovini. Zaradi novonastalih razmer na trgih, uvedbe novih tehnologij in uvedb novih produktov ter storitev so udeleženci v poslovanju prisiljeni, da se hitro prilagodijo novim razmeram. Če trendu ne sledijo, so lahko hitro izključeni iz posla, to pa pomeni nekonkurenčnost za podjetje. Ker se te nevarnosti podjetja zavedajo in ker je še veliko drugih vrst tveganj, ki prežijo na poslovanje, še posebej, če gre za mednarodno poslovanje, se podjetja želijo pred njimi zavarovati. Druga težava pri poslovanju je tudi ta, da podjetja nimajo zadosti lastnih finančnih sredstev, da bi lahko sama odplačevala in financirala nova sredstva in opremo. Takrat podjetja pristopijo do banke in si priskrbijo ustrezne instrumente zavarovanja oziroma instrumente financiranja, ki jim najbolj ustrezajo glede na njihovo poslovanje. V Sloveniji se lahko podjetja za namen zavarovanja in financiranja izvoznih poslov obrnejo tudi na SID banko, ki jim omogoča ugodno financiranje, nudi zavarovanje pred tveganji ter pomoč pri ponudbi takšnih pogojev, ki so konkurenčna tujim podjetjem. Sodelovanje v mednarodni trgovini je pomembno za vsako gospodarstvo, še posebej za majhno. Rast majhnega gospodarstva je zelo odvisno od mednarodne trgovine, saj je po navadi domači trg premajhen in tako ne more zagotoviti potrebnega ekonomskega obsega. Slovenija sodi v majhno gospodarstvo, pri katerem je mednarodna trgovina izrednega pomena. Prav zaradi tega je naša država zelo izvozno orientirana. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti uporabnost in prednosti instrumentov za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter koliko teh instrumentov izbrana podjetja poznajo in jih pri svojem poslovanju uporabljajo. Magistrsko delo je zato razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela začnemo s predstavitvijo najpomembnejših instrumentov, ki so primerni za financiranje in zavarovanje izvoza. Prav tako predstavimo SID banko in proučimo njeno funkcijo na področju financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. V raziskovalnem delu nas je predvsem zanimalo, koliko in katere instrumente za financiranje in zavarovanje izvoza izbrana podjetja uporabljajo ter ali pri izvoznih poslih sodelujejo s SID banko. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali v izpolnitev izbranim 20 slovenskim podjetjem. Pridobljene ugotovitve in možnosti za izboljšave podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: izvoz, instrumenti za zavarovanje mednarodne trgovine, instrumenti za financiranje mednarodne trgovine, sodobne oblike trgovinskega financiranja, SID banka.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

8.
Vpliv digitalizacije na mobilno bančništvo
Simona Muhič, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času sta globalizacija in razvoj tehnologije povzročila številne spremembe. Spreminjati se je začela celotna družba, s tem pa tudi posameznikove potrebe in želje. Banke so tem željam začele slediti ter izkoriščati nove priložnosti, ki jih je prinesel tehnološki razvoj. Številni uporabniki že dlje časa uživajo v prednostih, ki jih prinaša mobilno bančništvo. Dostopno je kjerkoli in kadarkoli, kar omogoča lažje opravljanje finančnih poslov. V poslovnem okolju je poleg dobro oblikovane varnostne politike in preverjanja skladnosti teorije s prakso, nujno potrebna dobra mera razuma pri uporabi internetnih storitev. Slovenske banke že intenzivno sledijo trendom na področju e-bančništva in vpeljujejo nove tehnologije, kar dokazuje dejstvo, da sta mobilno in spletno bančništvo med slovenskimi komitenti vse bolj priljubljena. Čeprav nam digitalna doba nudi ogromno prednosti, se moramo zavedati tudi njenih tveganj. Razširjenost digitalnega bančništva je dokaz, da je internet pridobil dovolj verodostojnosti in zaupanja, da se lahko posamezniki počutijo brezskrbno, med––tem ko s svojim denarjem razpolagajo v digitalni obliki. Banke se srečujejo z izzivom, kako zasnovati in ustvariti dobro mobilno aplikacijo, s katero bodo komitenti zadovoljni. Več kot organizacija vlaga v uporabniško izkušnjo, večja je verjetnost, da bodo s tem aktivno pridobivali zveste uporabnike, ki se bodo radi vračali. Poglavitna konkurenčna prednost je čim večja uporabnost in enostavnost aplikacije. V magistrskem delu smo raziskali, kako je digitalizacija vplivala na tradicionalno bančništvo in ga pretvorila v sodobno. V prvem delu smo opredelili pojem sodobnega in mobilnega bančništva ter prednosti in slabosti, ki jih je prinesla uvedba novih tehnologij. Predstavili smo trende e-bančništva v Sloveniji, mobilnega bančništva po svetu ter navedli različne tehnološke in netehnološke omejitve s katerimi se organizacija srečuje pri uvajanju e-poslovanja.
Ključne besede: digitalizacija, mobilna banka, uporabnik, varnost, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

9.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Ključne besede: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Objavljeno: 24.06.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (670,37 KB)

10.
Finančne panike 17. in 19. stoletja - primerjalna analiza Velike Britanije, Nemčije, Francije in Nizozemske
Andrej Kovačič, 2018, magistrsko delo

Opis: Finančne panike in krize so se pojavljale že skozi zgodovino, vendar pa so se v 17. stoletju z vedno večjimi vplivi centralne banke te samo stopnjevale. Že tekom 18. in 19. stoletja so finančni mehurčki postajali vedno večji in kompleksnejši, saj so vlade s posegi v trg povzročile večja izkrivljanja, ki so vodila do neželenih posledic. Prav tako se je s pojavom prve finančne krize v Sveto rimskem cesarstvu začela doba finančnih mehurčkov, ki so sčasoma postajali vedno bolj intenzivni. Šele v 18. stoletju so se kot posledica čim večjih vplivov centralnih bank na gospodarstvo panike začele pojavljati ciklično in so s tem povzročile nasprotne iniciative pri ljudeh, te pa so vplivale na nastanek mehurčkov, ki so nato s pokom povzročili strašne posledice na gospodarstvu. Čeprav centralne banke niso bile edine, ki so prispevale k finančnim zlomom, so pa igrale kar pomembno vlogo. V 19. stoletju se je k polnjenju mehurčkov pridružila še vlada. Predvsem z različno zakonodajo, ki je imela neželene učinke in je pripomogla k resnosti finančnih težav analiziranih držav. Menimo pa, da bi lahko preprečili resnost in intenzivnost panik ter recesij tako, da bi omejili oziroma ukinili centralno banko, ki te mehurčke ustvarja. Že skozi zgodovino so centralne banke s svojo politiko enostavnega denarja (easy money) povzročile gospodarske ekspanzije, ki so nato privedle do buma in na koncu do finančnega zloma. Prav tako pa menimo, da se iz preteklih panik nismo nič naučili, saj ponavljamo iste napake. To je bilo najbolj opazno pri zadnji paniki leta 2008. Da bi zmanjšali intenzivnost panik, predlagamo, da se centralne banke in vlade več ne vmešavajo v gospodarstvo in v primeru recesij ne uporabljajo stimulacijskih programov, ampak pustijo gospodarstvo, da samo okreva. Zato tudi po zadnji recesiji pravega okrevanja ni bilo, ker sta tako banka kot vlada preprečili stečaj bank s slabim finančnim stanjem, kar je slabo vplivalo na okrevanje, ki ga še danes ni.
Ključne besede: magistrska dela, finančna panika, recesija, finančna kriza, borzni zlom, centralna banka
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 358; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (935,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici