| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 200
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
KATEGORIZACIJA JAVNIH CEST V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC
Mitja Ovčjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen celoten postopek oziroma način, kako se mora izvesti kategorizacija in prekategorizacija občinskih cest. Prikazani so vsi zakoni, predpisi in pravila ki so potrebni, da se kategorizacija, prekategorizacija izvede, opisan je potek dela na terenu in v pisarni ter priprava in urejanje podatkov v programu Banka cestnih podatkov. Predstavljeno je obstoječe cestno omrežje v Mestni občini Slovenj Gradec, plan novega cestnega omrežja, prometne obremenitve na javnih cestah ter opis samega vzdrževanja (zimsko vzdrževanje) in financiranja vzdrževanja javnih cest v občini.
Keywords: kategorizacija javnih cest, banka cestnih podatkov, cestno omrežje občinskih cest
Published: 06.09.2010; Views: 2276; Downloads: 288
.pdf Full text (2,33 MB)

52.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, final seminar paper

Abstract: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Published: 30.11.2010; Views: 2619; Downloads: 0

53.
PRIMERJAVA LEASINGA IN BANČNEGA KREDITA KOT VIRA FINANCIRANJA
Maša Sitar, 2010, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar obravnava dve najpogosteje uporabljeni obliki financiranja, to sta leasing in bančni kredit. Namen diplomskega seminarja je podrobneje predstaviti značilnosti leasinga in kredita, njune prednosti in slabosti ter s tem bodočim najemnikom leasinga ali kredita olajšati izbiro, za katero od ponujenih oblik financiranja se odločiti. Fizične in pravne osebe se odločijo za eno od omenjenih oblik financiranja na podlagi obrestne mere, stroškov, enostavnosti postopka ter odplačilne dobe. Leasing lahko definiramo kot posebno obliko najema, pri kateri lastnik opreme — leasingodajalec predaja njenemu uporabniku — leasingojemalcu pravico uporabe predmeta leasinga proti plačilu določene najemnine, ponavadi enakih mesečnih obrokov, za pogodbeno časovno obdobje. Pri kreditu pa gre za kreditno razmerje med upnikom — kreditodajalcem ter dolžnikom — kreditojemalcem, kjer upnik za določen čas in pod določenimi pogoji odstopa dolžniku pravico razpolaganja z denarjem.
Keywords: financiranje, leasing, finančni leasing, leasingojemalec, leasingodajalec, kredit, bančni kredit, kreditojemalec, kreditodajalec, banka
Published: 23.12.2010; Views: 2867; Downloads: 420
.pdf Full text (510,46 KB)

54.
IZPOLNJEVANJE POGOJEV ZA USPEŠNO DELOVANJE EKONOMSKE IN MONETARNE UNIJE V EVROPI
Luka Đurasević, 2010, final seminar paper

Abstract: Že od leta 2001 je vse več državam Evropske in monetarne unije skupna denarna valuta evro. Za uvedbo slednje mora država kandidatka izpolnjevati konvergenčne kriterije, kar pomeni, da ne sme imeti previsoke inflacije, javnega dolga, javnofinančnega primanjkljaja in obrestne mere. Uvedba sama je prinesla tako pozitivne kot negativne posledice tako na gospodarstvo, kot na politiko in vsakodnevno življenje. Čeprav omogoča preprostejše trgovanje na evropskem trgu, pa članice evroobmočja izgubijo svojo monetarno avtonomijo in nosijo posledice slabega delovanja drugih držav. Dober primer tega je aktualna grška finančna kriza, ki pa bi se lahko razširila tudi na druge države EU. V podobnih težavah bi se lahko kmalu znašle tudi ostale države skupine PIGS, to so Portugalska, Irska in Španija, kar bi gotovo resno ogrozilo stabilnost evra.
Keywords: Evropska unija, evro, konvergenčni kriteriji, PIGS, B-S učinek, EMU, institucije Eu, problem Grčije, Inflacija, ERM2, centralna banka, denarna valuta, proračunski primankljaj.
Published: 27.01.2011; Views: 1253; Downloads: 95
.pdf Full text (845,67 KB)

55.
POSLOVNI VIDIK ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU BANKE SPARKASSE D.D.
Jerneja Kavčič, 2010, final seminar paper

Abstract: Za izbrano temo smo se odločili zaradi vedno večjega pomena in razvoja sodobnih tržnih poti v bankah. Zanimalo nas je, na kak način se je tega lotila Banka Sparkasse d.d., kakšne storitve ponuja svojim komitentom in kakšne so prednosti ter slabosti elektronskega bančništva tako za banko kot tudi za komitenta. V prvem delu smo pisali splošno o elektronskem bančništvu. Analitični del pa smo namenili elektronskemu bančništvu banke Sparkasse d.d. (Net.Stik, Tel.Stik, bankomate in plačilne kartice).
Keywords: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, Banka Sparkasse, Net.Stik, Tel.Stik
Published: 23.12.2010; Views: 1482; Downloads: 96
.pdf Full text (550,36 KB)

56.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI NA PRIMERU BANK NKBM IN REIFFEISEN BANK
Matjaž Petek, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo želeli raziskati elektronsko bančništvo, katere so njegove prednosti in slabosti le-tega, se seznaniti s ponudbo in storitvami elektronskega bančništva, opisati in raziskati trende in varnost elektronskega bančništva ter elektronske plačilne sisteme. Vse skupaj pa smo podkrepili na primerih elektronskih bančništev v NKBM in Reiffeisen Banki. Hiter napredek informacijske tehnologije je tako vodil v množično uporabo interneta, kar pa je odprlo novo vejo - elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo torej ponuja veliko prednosti, predvsem omogoča uporabnikom, kot tudi bankam prihranek na času. Banke pa tako lahko ponujajo del svojih storitev praktično 24 ur na dan, vse dni v letu. Z uporabo elektronskega bančništva se tudi pocenijo bančne storitve ter banke niso več omejene na lokacijo bančnih poslovalnic. Pri uporabi elektronskega bančništva pa tudi ne smemo pozabiti na varnost. Banka je dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogača varno in enostavno uporabljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Seveda pa ne smemo pozabiti na same stranke, saj so prav stranke tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo.
Keywords: Elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, elektronski plačilni sistemi, NKBM, Raiffeisen Banka.
Published: 11.01.2011; Views: 1491; Downloads: 122
.pdf Full text (814,07 KB)

57.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA V OČEH INVESTITORJEV NA PRAKTIČNEM PRIMERU RESTAVRACIJE Z LOČEVANJEM ŽIVIL
Deja Golčman, 2010, final seminar paper

Abstract: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Keywords: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Published: 24.01.2011; Views: 1906; Downloads: 132
.pdf Full text (1,23 MB)

58.
KREDITIRANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ NA PRIMERU POSLOVNE BANKE (NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.)
Katja Hauptman, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju sem poskušala predstaviti bančne kredite, ki so na voljo malim in srednje velikim podjetjem, skušala sem predstaviti pojem in funkcije kredita. Prav tako sem skušala predstaviti obresti, kot ceno kredita ter analizirati kreditiranje v Novi Ljubljanski banki d.d. Kredit je sredstvo s katerim pridemo do denarja danes, odplačali pa ga bomo v prihodnjosti.Za to moramo plačati ceno kredita- obresti. Banke za vodenje kreditnega postopka ter kreditiranje zaračunavajo obresti ter druge stroške, to predstavlja največji del dohodka bank. Za vsak podjetje je zagotavljanje finančnih sredstev velikega pomena. Podjetja iščejo primerne načine financiranja od samega razvoja dalje. Največkrat se podjetja financirajo z bančnimi krediti. Banka pred odobritvijo kredita, podrobno analizira finančne podatke podjetja, zgodovino poslovanja podjetja in naložbo zaradi katere se želi kredit najeti. Po odobritvi kredita sledi določitev vrste zavarovanja, ki pa je odvisno od ročnosti kredita, kreditne sposobnosti kreditojemalca ter kreditne politike banke. Zavarovanje kredita ne vpliva na odločitev bančnega uslužbenca o odobritvi.
Keywords: banka, kredit, obresti, mala in srednje velika podjetja, financiranje, zavarovanje, bančno kreditiranje
Published: 26.01.2011; Views: 1610; Downloads: 189
.pdf Full text (406,11 KB)

59.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, final seminar paper

Abstract: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Keywords: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Published: 27.01.2011; Views: 1455; Downloads: 117
.pdf Full text (764,16 KB)

60.
MANAGEMENT ZNANJ V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR
Sabina Jerenko, 2011, final seminar paper

Abstract: Diplomski seminar prikazuje pomembnost managementa znanja v Novi Kreditni banki Maribor. V prvem delu predstavljamo znanje kot enega izmed pomembnejših dejavnikov v podjetju, ki želi doseči uspešno poslovanje in ohraniti konkurenčno prednost. Znanje, učenje, usposabljanje, nadgrajevanje in prenos znanja so tesno povezani z managementom znanja, zato je le-ta predstavljen na koncu prvega dela. V drugem delu se osredotočamo na konkreten gospodarski subjekt, kjer je predstavljeno podjetje po organiziranosti, po glavnih mejnikih ter po izobrazbeni strukturi zaposlenih. Ta del je namenjen nadaljnjemu proučevanju prenosa znanja v organizaciji, kako le-ta poteka, čemu je namenjen,na kakšen način se izvaja, prav tako so predstavljene ugotovitve, podani pa so tudi predlogi in izboljšave. Diplomski seminar temelji na proučevanju literature in na analizi sekundarnih virov ter lastnih mnenj, ki temeljijo na razgovorih z zaposlenimi v Novi KBM. Zaradi vsakodnevnih sprememb mora Nova Kreditna banka Maribor, če želi ustvariti dolgoročen uspeh, neprestano nadgrajevati znanja, kajti le na tak način se znanjem lahko prilagodi.
Keywords: učenje, management znanja, banka, zaposleni, motiviranje, usposabljanje, prenos znanja, podjetje, uprava in konkurenčnost.
Published: 21.11.2011; Views: 1294; Downloads: 168
.pdf Full text (598,06 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica