SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 196
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
FINANČNO GOSPODARSKA KRIZA 2008
Jan Kaučič, 2011, final seminar paper

Abstract: Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Med poglavitne vzroke za nastanek aktualne finančne in gospodarske krize prištevam: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, premajhno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep. Glavnina naloge obsega trenutno finančno in gospodarsko krizo, njenih vzrokov in posledic, ki so privedli do nje. Cilj diplomske naloge je pojasniti reševanje in obvladovanje krize na mikro in makro nivoju, ter njenih ukrepov s katerimi so ZDA in Evropska unija poskušali ublažiti krizo. Na začetku diplomskega dela je izpostavljenih nekaj pomembnejših kriz 20. stoletja.
Keywords: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni trg, ukrepi, velika depresija, bonitetna ocena, FED, Evropska centralna banka, simptomi krize, brezposelnost.
Published: 06.12.2011; Views: 6201; Downloads: 1070
.pdf Full text (383,96 KB)

82.
ANALIZA PRENOSLJIVOSTI NEMŠKEGA MODELA SLABE BANKE V SLOVENIJO
Tina Hočevar, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje bančništva oziroma reševanje bančnega sistema z različnimi pristopi s poudarkom na reševanju bančnega sistema s slabo banko. Mnogo svetovnih bančnih sistemov se je po eskalaciji finančne krize znašlo v težavah. Praksa je pokazala, da so zaradi visoke povezanosti bančnega sistema z gospodarstvom in obratno novonastale zaostrene razmere zahtevale ukrepanje držav. Države so se odzvale z različnimi ukrepi opisanimi v drugem delu in tudi kombinacijo ukrepov, med katerimi se je ustanovitev slabe banke in prenos slabih sredstev, v več primerih izkazala za primerno. Predvideva se, da bodo banke očiščene slabih terjatev na ta način revitalizirane in pripravljene prispevati k izhodu iz krize. Dobri primeri iz prakse kažejo, da je bilo reševanje bančnega sistema pred zadnjo finančno krizo uspešno z implementiranjem slabe banke na Švedskem, v zadnjem kriznem obdobju pa v ZDA in Nemčiji. Podoben razvoj dogodkov se je odvijal tudi na Slovenskem, kjer je reševanje bančnega sistema s poroštvi/jamstvi, dokapitalizacijami, nadzorovanimi likvidacijami sicer zajezilo naglo slabšanje položaja bančnega sistema, vendar ga ni preprečilo in odpravilo. Skladno s to ugotovitvijo smo v nalogi v zadnjem delu podrobneje raziskali načine reševanja bančnega sistema s slabo banko. Za najbolj primernega za primerjavo smo ocenili nemški model slabe banke, saj gre pri njem za novejši model, katerega portfelj je tako kot pri slovenskem modelu manj homogen v primerjavi z ostalimi navedenimi modeli. Opravili smo poglobljeno raziskavo prenosljivosti nemškega modela slabe banke na slovenskega z izvedbo primerjalne analize modelov, in sicer z vidika posameznih elementov nemške in slovenske slabe banke, njunih prednosti in pomanjkljivosti ter strukture njunih portfeljev.
Keywords: bančni sistem, načini reševanja bančnega sistema, slaba banka
Published: 27.02.2015; Views: 791; Downloads: 267
.pdf Full text (3,02 MB)

83.
VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMU
Ana Jenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance.
Keywords: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum.
Published: 17.01.2012; Views: 1337; Downloads: 102
.pdf Full text (722,82 KB)

84.
POMEN IN VRSTE KREDITOV TER KREDITIRANJE V NOVI LJUBLJANSKI BANKI
Tanja Kranjec, 2011, final seminar paper

Abstract: Za lažje razumevanje kredita je potrebno najprej ločiti med pojmoma posojilo in kredit. Že v rimskem pravu sta imela izraza različen pomen. Posojilo je samo vrsta kupčije, s katero med strankama nastane kreditno razmerje. Vsaka kupčija, pri kateri se stranki dogovorita, da sta dajatev in nasprotna dajatev časovno razmaknjeni, imata za posledico nastanek kreditnega razmerja in s tem upnika in dolžnika. V primeru, da gre za posojanje denarnih sredstev, bi bil primernejši izraz posojilo. Kredit pa pomeni začasen prenos vrednosti od kreditodajalca na kreditojemalca. V slovenskem bančnem prostoru je v preteklih letih prišlo do velikih sprememb. Nove komitente banke pridobivajo s ponudbo ugodnejših storitev za komitente, z nastankom novih gospodarskih subjektov ali pa s privabljanjem komitentov konkurence. Pri tem pa je banka izpostavljena kreditnemu tveganju, ki pomeni tveganje izgube kot posledica dolžnikove nezmožnosti, da izpolni svoje finančne oziroma pogodbene obveznosti. Pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. Po drugi strani pa bo pri visokih obrestnih merah posledično prišlo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in posledično na brezposelnost.
Keywords: vrste kreditov, pomen kreditov, kreditna pogodba, kreditno razmerje efektivna obrestna mera, kreditno tveganje, študentski krediti, Nova Ljubljanska banka d.d.
Published: 24.11.2011; Views: 2419; Downloads: 242
.pdf Full text (390,95 KB)

85.
OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V POŠTNI BANKI SLOVENIJE
Polonca Žertek, 2011, final seminar paper

Abstract: POVZETEK Pred pisanjem diplomskega seminarja sem si postavila hipoteze, ki sem jih s pomočjo pogovorov v podjetju lahko tudi potrdila. V veliko veselje mi je bilo, da sem spoznala kakšna je ustvarjalna klima v podjetju, saj sem se iz te izkušnje tudi veliko naučila. Predpostavljala sem, da imajo v Poštni banki Slovenije oblikovano ustvarjalno klimo, vendar klime v podjetju še niso opredelili. Z raziskovanjem sem ugotovila, da sta inovativnost in ustvarjalnost tesno povezana pojma in v današnjih razmerah predstavljata velik pomen za podjetje. Zaposleni so tisti, ki se bodo lotili reševanja problemov in bodo predlagali inovativne predloge za podjetje. Zato je pomembno, da vodje poskušajo oblikovati time, motivirajo zaposlene k večji ustvarjalnosti prav tako pa, da vpeljejo različne metode za spodbujanje ustvarjalnosti. Na ustvarjalnost v organizaciji vpliva veliko različnih dejavnikov. Brez ustvarjalne klime, motiviranih in ustvarjalnih vodij, nagrad, motiviranja zaposlenih, izobraževanja, želj zaposlenih po izboljšavah in sodelovanja, ustvarjalnosti ne bo. V Poštni banki Slovenije ustvarjalna klima, omogoča predvsem dobro počutje na delovnem mestu, saj večina časa zaposleni tam tudi preživijo. Klima v podjetju se odraža v pozitivnih in prijateljskih odnosih, medsebojnem spoštovanju, fleksibilnosti delovnega časa ter opremljenosti delovnega mesta s sodobnimi tehnologijami.
Keywords: Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna klima, tehnike ustvarjalnega mišljenja, Poštna banka Slovenije
Published: 08.12.2011; Views: 1079; Downloads: 82
.pdf Full text (451,04 KB)

86.
PRIMERJALNA ANALIZA SPLETNEGA BANČNIŠTVA NKBM BANKE IN BANKE BUDAPESTI BANK
Martina Žemlič, 2011, final seminar paper

Abstract: Hiter napredek informacijske tehnologije je vodil v množično uporabo interneta, prav tako pa tudi elektonskega bančništva. Prav takšna oblika bančništva nam ponuja veliko prednosti, ki se odražajo v prihranku časa, saj so nam storitve, ki jih ponujajo banke preko elektronskega bančništva na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu in prihranku denarja saj s takšnim načinom poslovaja privarčujejo tako banke kot komtenti. Zelo pomembno vlogo igra prav tako varnost. Banka je dolžan postaviti varne sisteme, ki omogočjao komitentom varno in enostavno uporabljanje bančnih storitev. Komitenti pa moraj biti v ravnaju s spletno banko skrbni in odgovorni. Konkurenči boj v ponudbi spletnega bančništva je zelo velik, zato si morajo banke zagotoviti, da so v koraku s časom, kati drugače ne bodo imele konkurečne prednosti. V diplomskem seminarju smo najprej opredelili pojem elektronskega poslovanja, oblike in njegove prednosti in slabosti. Raziskali smo elektronsko bančništvo, vrse elektronsega bančništva, njegove prednosti in slabosti. Opredelili smo tudi pojem spletno bančništvo. Opisali smo razvoj elektronskega bančništva. Preučevali smo ponudbo slovenskih bank na področju elektronskega bančništva v primerjavi z bančništvom na madžarsem. Ugotovili smo, da je v Sloveniji, prav tako pa tudi na Madžarskem elektronsko bančništvo zelo razvito saj se obravnavani banki zavedata pomembnosti elektronskega poslovanja po internetu. Kar smo podkrepili na primerih spletnega bančništva v NKBM in Budapesti Bank.
Keywords: elektronsko poslovanje, elektonsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, splento bančništvo, Nova Kreditna Banka Maribor, Budapesti Bank
Published: 01.12.2011; Views: 1297; Downloads: 104
.pdf Full text (741,41 KB)

87.
DOKUMENTARNI AKREDITIV
Katja Šumak, 2011, final seminar paper

Abstract: Skozi diplomski seminar smo ugotovili, da je poslovanje z dokumentarnim akreditivom urejeno z mednarodnimi enotnimi pravili. Akreditiv je najvarnejša in učinkovita oblika plačilnega instrumenta, zato ker predstavlja nepreklicno obvezo banke, da bo akreditivnemu upravičencu izplačala pravočasno določen znesek. Akreditiv je dokument oziroma vsak pismeni dogovor, ki ga banka izstavi na zahtevo uvoznika. Da akreditivna banka izpolni svojo obveznost mora akreditivni upravičenec izpolniti določene pogoje v akreditivu in predložiti dogovorjene listine. Funkcija akreditiva je zmanjšanje raznih tveganj tako za kupca (nalogodajalca) kot za prodajalca. Prav tako smo izvedeli, da v dokumentarnem akreditivu nastopajo štirje udeleženci, in ti so: nalogodajalec (kupec), akreditivna banka (nalogodajalčeva banka), korespondenčna banka (prodajalčeva banka) in akreditivni upravičenec (prodajalec). Ne glede na to kakšne vrste je dokumentarni akreditiv, mora vsak vsebovati del v katerem je zapisano ali je akreditiv preklicen ali nepreklicen, ali je akreditiv vplačljiv na vpogled, z akceptiranjem, z odloženim rokom plačila in podobno. Banka lahko zavrne dokumente, če niso predloženi pravočasno, če niso pravilno izpolnjeni (napačna navedba podatkov) ali če prodajalec prepozno odpremi blago. Zakasnitev (akreditiv je pretekel) pa je večkrat tudi najpogostejši vzrok, da banka dokumente zavrne. Ker je zavrnitev odvisna od prodajalca ter tudi od tega ali ima na voljo prostor (na primer prosto na ladji za prevoz), je zelo pomembno, da prodajalec načrtuje vsak korak, ki je potreben za izpolnitev akreditivnih obveznosti (pravočasno rezerviranje prostora na ladji, pravočasna predaja dokumentov in podobno).
Keywords: dokumentarni akreditiv, mednarodno poslovanje, plačilni instrumenti, akreditivna banka, akreditivni upravičenec
Published: 01.12.2011; Views: 1461; Downloads: 280
.pdf Full text (6,02 MB)

88.
OBVLADOVANJE KREDITNIH TVEGANJ V POSLOVNI BANKI
Tina Žigart, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Poslovne banke so kot finančni posredniki med sprejemanjem vlog in dajanjem posojil neločljivo povezne s tveganji, ki se jim ne morejo izogniti, lahko pa vplivajo na obseg izpostavljenosti. Kreditno tveganje je najstarejše in eno najpomembnejših tveganj poslovnih bank, saj so slaba posojila zelo pomemben vzrok za propade bank. Prepoznavanje, merjenje, vrednotenje in upravljanje kreditnega tveganja je resnično posel celotnega bančništva. Banke pri svojem poslovanju prevzemajo tveganja. Diplomsko delo obravnava organiziranje upravljanja s kreditnim tveganjem v poslovni banki. Vsaka banka posebej mora organizirati upravljanje s tveganji po lastni presoji in zmožnostih, predvsem pa se mora model organiziranja upravljanja s kreditnim tveganjem oblikovati glede na informacijske zmožnosti banke in po njeni meri. V drugem delu diplomske naloge so predstavljena finančna tveganja v poslovni banki, v tretjem delu pa kreditno tveganje. Četrto in peto poglavje bolj podrobno predstavljata kreditno tveganje, in sicer vrste kreditnih tveganj, njihovo analizo in modele obvladovanj le-teh. V šestem poglavju je predstavljena zakonodaja v zvezi s tveganji v poslovni banki, v sedmem poglavju pa so opisani modeli obvladovanja kreditnega tveganja na ravni banke Volksbank d.d. Obstaja veliko tveganj, veliko možnih ciljev, veliko merjenj vsake dimenzije, veliko orodij in tehnik za obvladovanje tveganj, vendar ne obstaja najboljši način upravljanja tveganj, temveč je teh načinov več.
Keywords: Finančno tveganje, kreditno tveganje, vrste kreditnih tveganj, analiza kreditnih tveganj, modeli kreditnega tveganja, poslovne banke, banka Volksbank d.d.
Published: 20.01.2012; Views: 1466; Downloads: 125
.pdf Full text (364,01 KB)

89.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKIH PRODAJNIH POTI NA PRIMERU ABANKE VIPE D.D. TER NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D.
Matej Fridl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Iz prvega sklopa naloge izhaja, da je v zadnjem desetletju globalno gledano uporaba interneta dosegla zelo velik razmah, predvsem v manj razvitem svetu. Finančne institucije so v hipu zaznale veliko poslovno priložnost in tako začele masovno uvajati elektronske storitve, ki pa so jih ljudje začeli postopoma in previdno sprejemati, sedaj pa le te postajajo eno izmed glavnih orožij bank in predstavljajo njihovo konkurenčno prednost. Ključen dejavnik pri vsem skupaj je varnost, ki pa je tekom let dosegla zelo visoko stopnjo, le ta pa se bo tudi v prihodnje zagotovo krepila. Prav tako so komitenti bank vedno bolj zahtevni in od bank zahtevajo, da so vse bolj fleksibilne in cenovno ugodne. Pozitivna stran uvedbe in razvoja elektronskih prodajnih poti je zagotovo obojestransko zadovoljstvo. Torej banke na račun uvedbe teh sistemov znižujejo število zaposlenih in posledično stroške poslovanja, za komitente pa je tovrstno poslovanje bolj udobno in bistveno cenejše. V drugem sklopu smo teoretično opredelili pojem elektronskega bančništva ter primerjali določene opredelitve različnih avtorjev. Prav tako smo se dotaknili zgodovine razvoja elektronskega bančništva v Sloveniji ter v zadnjem delu tega poglavja opisali najpogostejše vrste elektronskih prodajnih poti ki jih ponujajo banke. V tretjem in četrtem sklopu smo predstavili elektronske storitve dveh različnih Slovenskih bank. V tretjem sklopu smo podrobno opisali storitve elektronskega poslovanja s prebivalstvom pri Abanki Vipi d.d., v četrtem sklopu pa smo se osredotočili na predstavitev storitev elektronskega poslovanja s prebivalstvom, ki jih nudi Nova Ljubljanska banka d.d.. V zadnjem sklopu smo opravili temeljito primerjalno analizo elektronskih storitev, ki jih ponujata obe banki in tako prišli do različnih ugotovitev. Zagotovo drži, da sta banki, ki smo ju primerjali na področju ponudbe elektronskih storitev zelo napredni. Obe izmed bank imata posamezne storitve ki izstopajo, zato je zelo nehvaležno trditi, da je določena izmed bank v celoti boljša. S tega vidika glede na potrebe raznih profilov komitentov to odločitev prepuščamo vsakemu bralcu posebej.
Keywords: Internet, elektronsko bančništvo, elektronske prodajne poti, Abanka Vipa d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., mobilno bančništvo, spletno bančništvo, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, varnost.
Published: 23.01.2012; Views: 1308; Downloads: 93
.pdf Full text (2,57 MB)

90.
PRIMERJAVA SODOBNIH E-BANČNIH POTI V SLOVENIJI IN NEMČIJI - SKB BANKA, NKBM IN NEMŠKA BANKA DEUTSCHE BANK
Danijela Novak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tradicionalni model bančnega poslovanja preko bančne poslovne mreže počasi a postopoma zamenjujejo sodobne tržne poti, ki prevzemajo vodilno vlogo na bančnem trgu. Med sodobne storitve elektronskega bančništva štejemo: bančne avtomate, samopostrežne kioske, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno in spletno (internetno) bančništvo. Elektronsko bančništvo se med ljudmi hitro širi, komitentom omogoča predvsem hitro in enostavno poslovanje. Omogoča udobno opravljanje bančnih poslov kar iz domačega naslonjača, ne da bi bilo potrebno stopiti v najbljižjo bančno poslovalnico. Omogoča prihranek časa in prihranek denarja. Velika prednost je tudi fleksibilnost poslovanja, neodvisnost od poslovnega časa bančnih enot, saj omogoča 24-urno dostopnost do bančnih storitev, in to vsak dan. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva pa predstavlja glavno oviro pri njegovi širitvi, zavira razvoj e-ekspanzije. Z primerjavo med bankami smo prišli do spoznanja, da je elektronska bančna poslovalnica banka prihodnosti. Tako banke v Sloveniji kot banke v tujini ponujajo na področju elektronskega bančništva praviloma enake storitve, ponudba se bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka na trg ponudi novost, ji kaj hitro sledijo ostale. SKB banka, Nova Kreditna banka Maribor in nemška banka Deutsche Bank komitentom ponujajo širok izbor storitev na področju elektronskega bančništva. Vse ponujajo telefonsko in mobilno bančništvo, spletno bančništvo, bančne kartice in bančne avtomate. V okviru le-teh pa ponujajo storitve kot je vpogled v stanje na računu in prenos sredstev, omogočajo pa tudi storitve na področju poslovanja z depoziti in borzno trgovanje. V zadnjem času pa na bančnem trgu vse več delujejo tudi virtualne banke t.i.banke brez poslovalnic, pri katerih je prav tako zaznati trend rasti.
Keywords: Elektronsko bančništvo, elektronska bančna poslovalnica, prednosti in slabosti e-bančništva, varnost e-bančništva, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, kreditno-plačilne kartice, bančni avtomati, Nova KBM, SKB banka, Deutsche Bank.
Published: 23.01.2012; Views: 2809; Downloads: 183
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica