| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 196
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Keywords: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Published: 06.05.2011; Views: 1636; Downloads: 95
.pdf Full text (1,29 MB)

72.
MANAGERSKI POGLEDI NA ZAVAROVANJE NALOŽB Z NEPREMIČNINAMI
Sandra Koletnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ključna naloga managerjev pri sprejmanju odločitev o odobritvi oz. zavrnitvi hipotekarnega kredita je obvladovanje tveganj. Za ustrezno obvladovanje tveganj potrebujejo managerji banke ustrezne strokovne podlage in analize. Pri izvedbi analiz je potrebno veliko pozornost nameniti predmetu zavarovanja terjatev. V primeru zavarovanja kredita z nepremičninami zajema slednja temeljito vrednotenje v zastavo ponujene nepremičnine. V nalogi smo predstavili organizacijske postopke ter opredelili potrebno dokumentacijo za zahtevo za odobritev kredita. V okviru organizacijskih postopkov smo posebno pozornost namenili metodam vrednotenja nepremičnin, ki služijo kot zavarovanje terjatev za odobrene kredite. Temeljito smo obdelali metodo vrednostenja nepremičnin po kapitalizaciji donosov, predstavili pa smo tudi preostali dve, v strokovni javnosti priznani, metodi. In sicer nabavno vrednostno metodo in metodo vrednotenja zemljišč, ki zajema metodo primerljivih prodaj, metodo alokacije zemljišča in metodo razvoja zemljišča. Kot najprimernejšo metodo za zavarovanje kreditov z nepremičninami smo ocenili metodo kapitalizacije donosov, saj je vrednost poslovnih nepremičnin v časih gospodarske krize v največji meri odvisna od na njeni osnovi ustvarjene novo dodane vrednosti v prihodnosti.
Keywords: banka, tveganje, metode kapitalizacije donosov, zavarovanje terjatev, hipoteka.
Published: 04.05.2011; Views: 1259; Downloads: 181
.pdf Full text (664,56 KB)

73.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA TUJIH BANK V SLOVENIJI
Tomas Cigan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Izbrano temo smo izbrali zaradi aktualnosti in vse večjega povpraševanja in ponudbe elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo opredelimo, kot poslovanje banke s fizično ali pravno osebo, preko elektronskih tržnih poti. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane glavne značilnosti, zgodovina, storitve, trendi in varnost elektronskega bančništva. Opredelili smo tudi poslovni vidik elektronskega bančništva, kjer smo ugotovili prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronsko bančništvo za banke in komitente. Drugi del zajema praktične primere elektronskega bančništva štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Predstavili smo sisteme elektronskega bančništva Banke Sparkasse, Unicredit Banke, Raiffeisen Banke in Hypo Alpe-Adria Banke. Podrobneje smo opisali storitve, ki jih posamezne banke nudijo, kakšne so tehnične zahteve za uporabo storitev in komu so storitve namenjene. Banke morajo dolgoročno uspešnost in konkurenčnost na trgu nedvomno graditi na elektronskem bančništvu. Dobro razvit sistem elektronskega bančništva, podprt z moderno tehnologijo in utečenimi varnostnimi standardi, predstavlja pomembno konkurenčno prednost na trgu. Še vedno pa obstajajo ovire pri širitvi elektronskega bančništva, ki se kažejo predvsem pri ljudeh, ki nimajo ustreznega znanja in tako posledično ne zaupajo v varnost in sodobno tehnologijo. Elektronsko bančništvo uporablja predvsem mlajša generacija, kar pomeni, da se nam za prihodnji razvoj in širitev elektronskega bančništva ni treba bati.
Keywords: Elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, trendi elektronskega bančništva, poslovni vidik elektronskega bančništva, Banka Sparkasse, Unicerdit Banka, Reiffeisen Banka, Hypo Alpe-Adria Banka, Net.stik, Tel.stick, Multicash, E-račun, ReiffeisenNET, HYPOnet, Online b@nka, E-bank.
Published: 11.07.2011; Views: 1646; Downloads: 105
.pdf Full text (818,51 KB)

74.
INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJ
Gordana Ornik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja. Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju. V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša. Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati. Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih. V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu. Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo.
Keywords: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost.
Published: 13.07.2011; Views: 2360; Downloads: 460
.pdf Full text (880,48 KB)

75.
MONETARNA POLITIKA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Bojana Kern, undergraduate thesis

Abstract: Po nastanku izrednih gospodarskih in finančnih razmer na področju EMU redni ukrepi ECB niso več zadostovali za stabiliziranje nastalih razmer. Za izhod iz ekonomske monetarne krize je bilo potrebno uvesti začasne izredne ukrepe, s katerimi je ECB poskušala spodbuditi delovanje medbančnega trga v euroobmočju. Zaradi kreditnega krča med gospodarsko finančno krizo in zaradi nezadostnega financiranja gospodarstva je prišlo do zmanjšanja agregatnega povpraševanja in posledično do zmanjšanja gospodarske rasti. Poleg neomejene likvidnosti, sta bila ključnega pomena uvedba možnosti odkupa kritih državnih in zasebnih obveznic v območju z eurom in ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih, v dogovoru z nekaterimi centralnimi bankami. Z ukrepi je bilo zagotovljeno zniževanje ključne obrestne mere in zniževanje dolgoročnih obrestnih mer na denarnem trgu. Ključne obrestne mere so se od začetka krize postopno zniževale in so bile v maju 2009 znižane na zgodovinsko najnižjo raven 1%. ECB ni želela še naprej zniževati obrestne mere in tvegati, da bi se ujela v likvidnostno past. Zaradi kriznih razmer finančnih trgov so bile za področju likvidnostne regulative že napovedane spremembe in vpeljava strožjih nadzornih kriterijev. Poleg novih likvidnostnih kazalnikov bo regulator v bodoče zahteval tudi dodatna poročila »monitoring tools« za kontrolo in analizo, v katera bodo vključeni likvidnostni razmiki, struktura oziroma koncentracija virov, razpoložljiva in bremen prosta sredstva, primerna za zavarovanje in LCR po pomembnih valutah. S pravili Basel III, ki bodo začela veljati 2013 in bodo v celoti stopila v veljavo leta 2019, se zvišuje tudi kapitalska ustreznost bank. V nekaterih državah je bil že uveden tudi posebni davek na bilančno vsoto bank. Za ustrezno rešitev iz finančne krize in preprečitev nastanka novih, bo potrebno zagotoviti evropsko finančno regulacijsko in fiskalno reformo. Evropska unija je vzpostavila preventivni meddržavni mehanizem, ki se sproži ob morebitni fiskalni in dolžniški krizi članic, vendar to ne zadošča. Za preprečitev podobnih kriz bi bilo v bodoče smiselno vzpostaviti dvosteberni sistem, po katerem bi ECB z obrestno mero še vedno uravnavala inflacijo, za zagotovitev finančne stabilnosti pa bi uporabila delež posojila, odobrenega na podlagi hipotekarnih obveznic, in kazalnike solventnosti bank. Učinek ukrepa bi bil podoben kot izredni ukrep ECB v času finančne krize, s katerim zagotavlja neomejeno likvidnost na bančnem trgu, ob sočasni uporabi obrestne mere za vzdrževanje makroekonomskih ciljev. V začetku aprila 2011 bo Svet ECB predvidoma zvišal temeljno obrestno mero in predstavil strategijo postopnega umikanja izrednih ukrepov, ki so bili sprejeti v času svetovne finančne krize za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu euroobmočja. Umik kriznih ukrepov bo po predvidevanjih postopen.
Keywords: Evropska centralna banka, finančna monetarna kriza, izredni ukrepi v času krize, ključna obrestna mera, euroobmočje, izhodna strategija umikanja izrednih ukrepov.
Published: 04.07.2011; Views: 2413; Downloads: 293
.pdf Full text (770,30 KB)

76.
IZBOLJŠAVA PROCESA KARTIČNEGA POSLOVANJA V PODJETJU ABANKA VIPA
Suzana Sečnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kakovost storitev je odvisna od kakovosti procesa izvajanja teh storitev. Obravnavali smo storitev transakcije s plačilno ali kreditno kartico banke Abanka Vipa d.d. Ugotovili smo, da se v procesu pojavljajo različne napake, katerih posledice so reklamacije imetnikov kartic in prodajnih mest. Napake, ki smo jih evidentirali, smo analizirali z uporabo nestatističnih orodij za management kakovosti. Rezultati analize so pokazali, da ima banka zaradi napak materialno škodo zaradi izgube prihodkov in druge negativne posledice, predvsem izgubo ugleda. Z vzročno-posledičnim diagramom smo ugotovili, da večina napak nastane pri vnosu podatkov v informacijski sistem v banki ali procesnem centru. Ker banka ne vpliva na izvajanje procesov v procesnem centru, smo predlagali izboljšave procesov, ki jih izvajamo v oddelku podpore kartičnemu in bankomatskemu poslovanju v banki. Za celovito rešitev problema smo predlagali sodelovanje s procesnim centrom pri stalnih izboljšavah procesa, ki vključuje skupno načrtovanje in izvajanje izboljšav ter tudi spremljanje rezultatov. Tako bi bistveno izboljšali kakovost storitve kartičnega poslovanja v banki Abanka Vipa d.d.
Keywords: kreditna kartica, plačilna kartica, banka, kakovost storitev, management kakovosti, transakcija, orodja managementa kakovosti
Published: 17.08.2011; Views: 1436; Downloads: 2

77.
PRIMERJAVA FUNKCIJE ZAKLADNIŠTVA V DOMAČI IN TUJI POSLOVNI BANKI
Matej Logar, 2011, final seminar paper

Abstract: Funkcija in potreba zakladništva v poslovni banki se razlikuje od banke do banke, odvisno od njene velikosti, vrste poslov, ki jih opravlja, in organiziranosti banke. V nekaterih bankah zakladništvo le opravlja transakcije po naročilu drugih operativnih enot, v drugih pa njegove pristojnosti zajemajo skrb za likvidnost banke, upravljanje bilance banke, upravljanje specifičnih tveganj, vzdrževanje odnosov z drugimi bankami, trgovanje v imenu in za račun banke, razvoj novih finančnih instrumentov, upravljanje uradnih cen (obrestnih mer, tarif , ter tečajev) in podobno. Vrsto aktivnosti sektorju zakladništva večini primerov določi uprava banke, ki tudi opredeli v kolikšnem obsegu se bodo te aktivnosti izvajale. V splošnem pogledu, se funkcije zakladništva med izbranimi tujimi in domačimi bankami v tem delu razlikujejo predvsem zaradi različnih trgov in še posebej specifičnosti (teh) posameznih trgov. Manjši trg ne potrebuje večjih ali po drugi strani zelo ozko usmerjenih sektorjev znotraj banke, saj zaradi same majhnosti trga ali tržnega deleža stroški za takšno organizacijo niso upravičeni. Iz tega izhaja posebnost večjega trga, ki že zaradi same zapletenosti in raznolikosti potrebuje ožja ali specializirana področja ali sektorje, ki jim omogoča ustrezno obravnavanje posamezne aktivnosti. V zadnjem času pa se predvsem v (izbranih) tujih bankah opaža trend specializacije tudi v sektorju zakladništva, ki se čedalje bolj posveča trgovanju, razvoju in prodaji zakladniških produktov in tudi svetovanju svojim komitentom. V skladu s tem, so tako sektorji zakladništva naravnani predvsem kot centri dodane vrednosti, saj z naravo svojih poslov, vplivajo na bilanco banke predvsem pozitivno. V nalogi smo tako predstavili splošno (teoretično) opredelitev zakladništva v poslovnih bankah na podlagi domačih in tujih avtorjev. V sklopu izbranih tujih in domačih poslovnih bank, smo nato opredelili in opisali posamezne aktivnosti iz bančne prakse, ter jih med sabo tudi primerjali.
Keywords: Ključne besede: zakladništvo, poslovna banka, zakladnik, likvidnost, upravljanje bilance banke, tveganja, trgovanje, center dodane vrednosti, novi produkti, trend.
Published: 18.11.2011; Views: 1621; Downloads: 162
.pdf Full text (1,50 MB)

78.
INDIVIDUALNO UPRAVLJANJE PREMOŽENJA - PRIMERJAVA MED BANKO IN BORZNOPOSREDNIŠKO HIŠO
Katja Brdnik, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Vlagatelji lahko na trgu finančnih storitev izbirajo med različnimi investicijskimi priložnostmi. Upravljanje premoženja je ena izmed možnosti, ki je v razvitih državah zaradi svoje dostopnosti in številnih prednosti, postala vodilna investicijska storitev za vse zahtevne investitorje. Banke ali borzno posredniške hiše, ki ponujajo storitve individualnega upravljanja premoženja ciljajo tako na fizične kot pravne osebe, ki imajo večji znesek denarja, namenjenega vlaganju v vrednostne papirje, vendar pa za to nimajo potrebnega znanja, časa ali informacij. Storitev je primerna za tiste, ki si želijo več, kot ponujajo standardizirane ponudbe o borznem posredovanju, jih ni strah nekoliko večjega tveganja ter so pripravljeni ob uspešnem upravljanju del donosa plačati banki ali borzno posredniški hiši. Od tu naprej je skrb za denar investitorjev na ramenih upravljavcev premoženja. Ti se v imenu svojih strank odločajo o nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, s ciljem doseči ob danem tveganju čim večji donos. Zavedati se je potrebno, da vsaka naložba nosi določeno tveganje, saj je nemogoče s popolno verjetnostjo predvideti, ali se bodo pričakovanja glede izbrane naložbe uresničila ali ne. Tveganje pri investicijah pomeni, da doseženi donos naložbe ne bo enak pričakovanemu. Delnice so praviloma bolj tvegane od obveznic, glede na vlagateljev profil, ki pokaže kako naklonjen je vlagatelj tveganju in kakšne donose želi, pa se upravljavec odloči kam bo vložil njegov denar.
Keywords: Individualno upravljanje, banka, borzno posredniška hiša, tveganje, donos, portfelj.
Published: 11.01.2012; Views: 1353; Downloads: 117
.pdf Full text (689,12 KB)

79.
IZPOLNJEVANJE KONVERGENČNIH KRITERIJEV V PRIDRUŽENIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Jan Tratnik, 2011, final seminar paper

Abstract: Maastrichtski konvergenčni kriteriji so dobili ime po pogodbi o Evropski uniji iz leta 1992. V bistvu gre za štiri konvergenčne kriterije, saj javnofinančni položaj merimo z dvema meriloma (javnofinančni dolg in javnofinančni deficit). Kriterije delimo na tri monetarne in dva fiskalna kriterija. Monetarni kriteriji so: inflacija, devizni tečaji in obrestne mere. Fiskalna kriterija sta: javnofinančni dolg in javnofinančni deficit. Svetovna gospodarska kriza je predvsem po letu 2008 imela velik vpliv na oblikovanje in izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev v državah članicah EU. S tem delom diplomskega seminarja smo želeli raziskati, kako države, ki niso članice EU in to želijo v kratkem postati, izpolnjujejo konvergenčne kriterije. Če želijo države prevzeti evro je smotrno, da se še preden vstopijo v EU skušajo izpolnjevati kriterije, saj jim to omogoča lažje in hitrejše vključevanje v evropsko integracijo oziroma prevzem skupne valute. V naši analizi Islandija ne izpolnjuje prav nobenega konvergenčnega kriterija. Za razliko od Islandije pa Makedonija nima nobenih težav pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev in izpolnjuje prav vse tri kriterije. Hrvaška in Turčija izpolnjujeta po dva kriterija. Prva ne izpolnjuje kriterija glede javnofinančnega deficita, druga pa ne izpolnjuje kriterija glede inflacije.
Keywords: Optimalno valutno območje, Ekonomska in monetarna unija, evro, Evropska centralna banka, maastrichtski konvergenčni kriteriji, inflacija, javnofinančni dolg, javnofinančni deficit
Published: 28.11.2011; Views: 1851; Downloads: 140
.pdf Full text (931,38 KB)

80.
STRES TESTI V BANČNEM SEKTORJU
Mateja Županek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke kot najstarejša finančna institucija skrbijo za finance svojih komitentov. Skrbeti morajo tudi za finančno stabilnost bančnega sistema države, ker je pomemben za narodno gospodarstvo. V skladu z zakonom, ki določa iz česa se banka lahko financira in kako mora poslovati, banke skrbijo, da nemoteno poslujejo in omogočajo svojim komitentom posle ki jih nudijo. Kadar pa banka ne more vplivati na zunanje šoke, ki so jih nenamerno povzročile tuje banke in imajo vpliv na celoten sistem, mora imeti vsaka banka kapital s katerim pokrije tveganja, ki so že vnaprej znana. Za ugotavljanje ali bo banka preživela v naslednji krizi se uporabljajo tako imenovani stres testi. Stres teste delimo na makro stres teste in na mikro stres teste. Makro stres testi, so tisti stres testi v katero je vključen celoten bančni sistem. Makro stres teste uporablja tudi evropska centralna banka in rezultate teh stres testov za leto 2010 in 2011 sem uporabila tudi v diplomskem seminarju, kjer sem jih na kratko razložila in analizirala. Izpostavila sem dve banki, in sicer Novo ljubljansko banko d.d., ki je naša slovenska banka in špansko banko Grupo BBVA. Banki se glede na obsežnost poslovanja in velikost razlikujeta, vendar tisti parameter, ki je za nas pomemben ne vključuje teh razlik. Nato sem še analizirala Novo Ljubljansko banko glede na leto 2010 in 2011 in sem prišla do ugotovitve, da je zadnja kriza kar krepko vplivala na poslovanje banke in da bo morala banka sprejeti ukrepe, da bo pri naslednjem šoku lahko nemoteno poslovala. Pri pisanju sem prišla do ugotovitev, da so stres testi tisto orodje, ki banke lahko pripravi na takšne in drugačne šoke in jim pokaže. Kje so najbolj ranljivi in kaj morajo ukreniti, da se poslovanje ne bo bistveno spremenilo. Drugi stres testi so mikro stres testi, ki so javnosti nedostopni. Kot smo na začetku zapisali, so banke najstarejše finančne institucije in skrbijo za finančno stabilnost države.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: banka, centralna banka, poslovna banka, finančna stabilnost, bančni sistem, načela financiranja, pravila financiranja, stres testi, makro stres testi, mikro stres testi.
Published: 13.12.2011; Views: 1880; Downloads: 136
.pdf Full text (218,55 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica