SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 196
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
SID IN JAPTI KOT POSPEŠEVALNI INSTITUCIJI ZA VSTOP PODJETIJ NA TUJE TRGE
Lea Drobne, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Internacionalizacija predstavlja raznovrstno vključevanje podjetij v čezmejne transakcije. Od podjetij zahteva prilagoditev distribucije drugačnim razmeram v drugem okolju ter ustvarjanje taktike, kako najbolj optimalno vstopiti oz. izbrati tuji trg. V Sloveniji sta bili za potrebe mednarodno delujočih podjetij med drugim ustanovljeni tudi instituciji, ki svoje storitve prilagajata rizikom tujega trga. Skupina SID banka skrbi za financiranje vstopov in za zavarovanje tveganj v mednarodnem okolju. V enem pogledu je državna institucija, v drugem samostojna. Državna, kadar storitve krije iz državnega proračuna (tj. kadar sprejema tveganja, ki jih zasebni sektor ne želi sprejemati), kot samostojna institucija pa nastopi, kadar nudi storitve za lasten račun. JAPTI je druga v diplomskem delu predstavljena institucija, ki pospešuje internacionalizacijo. Na tuji trg prodira z ustanavljanjem klubov in predstavništev, zaradi česar je bližje ažurnim informacijam, ki jih objavlja na svojih spletnih straneh. Za potrebe razvoja internacionalizacije določene projekte tudi financira, predvsem pa svetuje pri vstopu podjetij, navezuje stike s tujimi partnerji, slovensko gospodarstvo pa promovira kot kakovostno in zanesljivo.
Keywords: SID banka, JAPTI, internacionalizacija, oblike vstopa na tuji trg, zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki.
Published: 26.05.2010; Views: 1168; Downloads: 127
.pdf Full text (1,05 MB)

32.
ODLOČANJE MED FINANCIRANJEM S KREDITOM IN LEASINGOM NA PRIMERU NAKUPA NEPREMIČNINE
Renata Grajfoner, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičnina predstavlja danes eno izmed pomembnejših ekonomskih dobrin za posameznika. Je ena tistih investicij, ki jih opravimo zgolj enkrat v življenju, zato je treba to odločitev o financiranju nepremičnine opraviti zelo premišljeno. Za nakup nepremičnine potrebujemo določen znesek denarja. Nekateri ga imajo dovolj, drugi, manj premožni, pa si morajo tukaj pomagati z najemom kredita ali leasinga. Ker je bolj malo tistih, ki imajo na voljo dovolj denarja za takšno investicijo, sem se odločila podrobneje predstaviti financiranje s kreditom in leasingom. Moja diplomska naloga obravnava torej temo z naslovom Odločanje med nakupom nepremičnine s kreditom in leasingom, kjer sem ugotavljala prednosti ene in druge oblike, v čem se razlikujeta ter kaj imata skupnega. Na koncu sem naredila še računsko primerjavo na primeru Banke Koper. V tem delu naloge sem ugotovila, da je financiranje s kreditom za posameznika bolj varno in ugodno, saj postanejo s podpisom pogodbe pravni in ekonomski lastniki predmeta financiranja, hkrati pa imajo tudi manjše stroške kot pri financiranju z leasingom. Odločitev vsakega posameznika pa je, za kakšen način financiranja se bo odločil, ter kaj mu več pomeni. Če je to lastništvo nad predmetom financiranja ter s tem tudi njegova varnost, se bo odločil za kredit, v nasprotnem primeru, če mu lastništvo ni toliko pomembno, pa za leasing ali katerokoli drugo obliko.
Keywords: financiranje, kredit, leasing, leasingojemalec, leasingodajalec, banka, nepremičnine, zavarovanje kredita, finančni leasing, operativni leasing, stanovanjska problematika
Published: 24.05.2010; Views: 1629; Downloads: 289
.pdf Full text (570,46 KB)

33.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Keywords: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Published: 26.03.2010; Views: 1940; Downloads: 231
.pdf Full text (787,35 KB)

34.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Keywords: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Published: 12.07.2010; Views: 3620; Downloads: 406
.pdf Full text (680,99 KB)

35.
FINANČNA KRIZA V SLOVENIJI IN VRAČANJE DENARNIH SREDSTEV V POSLOVNE BANKE (PRIMER ABANKE VIPA D.D.)
Nevenka Mihurko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna kriza se je začela v ZDA leta 2007 s pokom hipotekarnega balona kot posledica množičnega trgovanja bank z izvedenimi finančnimi instrumenti drugorazrednih hipotekarnih posojil (listinjenje). Slovenske banke zaradi svoje konservativne politike investiranja, s temi propadlimi finančnimi instrumenti niso trgovale, oziroma so z njimi trgovale zelo malo. Kljub zdravi aktivi slovenskih bank, pa so bile te prizadete zaradi občutno dražjih mednarodnih virov financiranja. Prebivalstvo je na finančno krizo, ki je povzročila drastično padanje vrednosti vrednostnih papirjev reagiralo z odprodajo le-teh in selitev denarnih sredstev v poslovne banke. Banke, med katere spada tudi Abanka Vipa d.d. predstavljajo v kriznih časih varno zatočišče pred borznimi nihanji. Obseg varčevanj se je v poslovnih bankah povečal sočasno z začetkom krize. Prvi znaki razpleta krize se v času pisanja tega dela že kažejo v rasti SBI 20 in zniževanju vlog prebivalstva. Abanka Vipa d.d. je v tem času, kot druge slovenske banke, povečala število vlog. Prav tako je v tem času stimulativno oglaševala pestro ponudbo svojih varčevanj, ki jih namenja vsem segmentom prebivalstva.
Keywords: finančna kriza, varčevanje, prebivalstvo, poslovna banka, jamstvo vlog, likvidnost, listninjenje, drugorazredna posojila, bančne vloge, vzajemni skladi
Published: 26.08.2010; Views: 1766; Downloads: 218
.pdf Full text (1,12 MB)

36.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO: PRIMERJAVA BANK@NET-A IN SKB NET-A
Bojan Vaslić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Namen izdelave diplomske naloge je bil podrobneje raziskati elektronsko bančništvo, možnost opravljanja storitev, ki nam jih nudi, varnost opravljanja storitev, zahtevnost opravljanja storitev ter doseženo stopnjo razvoja. Za razumevanje tega je potrebno najprej opredeliti elektronsko bančništvo v splošnem, podrobneje spoznati zgodovino razvoja elektronskega bančništva ter tudi delovanje in storitve, ki nam jih nudi. Prav tako smo analizirali elektronsko bančništvo v Sloveniji. To smo naredili v treh korakih. V prvem smo pregledali razvoj elektronskega bančništva v Sloveniji, v drugem smo predstavili ponudbo Slovenskih bank in v tretjem koraku pregledali sedanje in bodoče razvojne probleme pri uvajanju elektronskega bančništva. Osrednji poglavji pa sta bili četrto in peto poglavje, kjer smo analizirali Bank@Net in SKB NET. V obeh poglavjih smo najprej predstavili obe banki, nato smo predstavili elektronsko poslovanje obeh bank, oba sistema elektronskega poslovanja tako za fizične kot tudi pravne osebe ter v zadnjem delu varnost uporabe obeh sistemov elektronskega bančništva. Na koncu je še sledil sklep, kjer smo preverili vnaprej postavljene teze.
Keywords: Nova KBM d.d., SKB banka d.d., Bank@Net, Poslovni Bank@Net, SKB NET, PRO SKB NET, MULTI SKB NET, B2B SKB NET, SOGECASH.
Published: 06.08.2010; Views: 4083; Downloads: 318
.pdf Full text (755,72 KB)

37.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Keywords: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Published: 04.08.2010; Views: 2037; Downloads: 259
.pdf Full text (791,63 KB)

38.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO S POUDARKOM NA MOBILNEM BANČNIŠTVU
Dragica Šorn, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes smo priča bliskovitemu razvoju sodobnih tržnih poti in njihovih ponudb. Mednje sodita tako elektronsko, kot tudi mobilno bančništvo. Potrošniki postajajo vse zahtevnejši, zahtevajo produkte, ki so prilagojeni njim in njihovim željam. Skladno s tem tudi banke niso mogle ostati na standardni ponudbi storitev, ampak so jih sami porabniki, kakor tudi konkurenca, prisilili k nadaljnjemu razvoju. Ugotovili smo, da se ponudba primerjalnih bank bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka uvede novo storitev, ji kaj hitro sledijo tudi ostale. Elektronsko bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Za ponudnike je ključnega pomena pridobitev kakovostne splošne slike o panogi. Glavni dejavniki, ki vplivajo na uporabo elektronskega bančništva so predvsem skrb za varnost oziroma zasebnost, finančna tveganja, način dojemanja prednosti in uporabnosti storitve, ter odnos do spletnih storitev nasploh. Mobilni telefon danes predstavlja nujen informacijski in storitveni pripomoček. In WAP je s svojo tehnologijo odprl nove komunikacijske in poslovne možnosti. Tako je prav opravljanje bančnih storitev eno od pogostejših opravil, ki jih imetniki ustreznih telefonov lahko opravljajo neodvisno od kraja in časa. Največ pomislekov je seveda prisotnih zaradi varnosti. Absolutne varnosti ni, ne v klasičnem ne v računalniškem svetu. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove varnosti, da lahko varno posluje pri uporabi elektronskega in mobilnega bančništva. Celovite varnosti ne more zagotoviti samo banka, za varnost morajo v prvi vrsti poskrbeti uporabniki sami. Ponudba elektronskega in mobilnega bančništva bo v prihodnje ena izmed ključnih momentov pri odločanju za izbiro banke, spletne storitve bodo postale ključni faktor pri ohranjanju oziroma pridobivanju ali izgubi tržnega dela med komitenti.
Keywords: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti, varnost poslovanja, NLB Moba, prednosti in slabosti poslovanja, pogoji in oprema, SKB banka, Abanka Vipa, Nova Ljubljanska banka, Nova KBM.
Published: 16.08.2010; Views: 1777; Downloads: 173
.pdf Full text (598,75 KB)

39.
UVAJANJE REŠITVE HIBIS V BANKO HYPO ALPE-ADRIA-BANK D. D., HRVAŠKA
Aleš Krmelj, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna banka mora za svoj razvoj in obstoj pridobiti čim več komitentov. Komitente lahko pridobi z velikim naborom inovativnih storitev. Predpogoj za inovacije je sodoben informacijski sistem. Poznamo več pristopov uvajanja informacijskih sistemov. Vsak pristop ima tako prednosti kot tudi slabosti. Prikazan je bil fazni pristop uvajanja. Pri uvajanju lahko zaradi prilagajanja programske opreme prihaja tudi do prekoračitev rokov in stroškov uvedbe. To lahko preprečimo z dobro GAP analizo.
Keywords: informacijski sistem, poslovna banka, bančne storitve, informacijski sistemi za podporo bančnemu poslovanju, uvajanje informacijskega sistema, prilagajanje programske opreme, računalniška rešitev HIBIS.
Published: 19.08.2010; Views: 2374; Downloads: 208
.pdf Full text (2,30 MB)

40.
INTERNETNO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU POŠTNE BANKE SLOVENIJE D.D.
Mojca Bergauer Jarc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opisano elektronsko bančništvo s poudarkom na internem bančništvu. Tema je bila izbrana z moje strani zaradi zanimanja, skozi diplomsko delo pa je bilo znanje o tej temi nadgrajeno. Diplomska naloga je razdeljena v dva tematska sklopa, v katerem je zajeto elektronsko bančništvo tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. V prvem tematskem sklopu je bil zajet teoretičen del opredelitve elektronskega bančništva s poudarkom na internetnem bančništvu. Opisano je delovanje elektronskega bančništva, katere storitve ponuja, prodajne poti in varnost poslovanja. Drugi tematski sklop je izključno namenjen praktičnemu prikazu internetnega bančništva za podjetja na primeru Poštne banke Slovenije d.d.. Na začetku je najprej na splošno in kratko predstavljena Poštna banka Slovenije in ponudbo elektronske banke ter njena funkcionalnosti. V nadaljevanju so opisane storitve plačilnega prometa in varnost elektronskega poslovanja ter primerjava dveh ponudnikov programske opreme Hermes SoftLab d.d. in Halcom d.d. z vidika uporabnikov. Poseben poudarek je na razvoju oz. nadgradnji programske opreme in razširitvi ponudbe internetne banke. Opredeljeno je internetno bančništvo za pravne osebe. Internetni način poslovanja pomeni prihranek dragocenega časa, je enostavne uporabe in hkrati prinaša posodobitev bančnega poslovanja. S tem načinom se odpirajo nove tržne poti, preko katerih se komitent poveže z banko. Prav komitenti pa so tisti zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale samo, če bodo korak pred njimi.
Keywords: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, komitent, elektronski denar, mikroplačila, POS delovna mesta, internet, Poštna banka Slovenije, elektronska banka, Hermes SoftLab d.d., Halcom d.d., e - računi, direktne bremenitve SEPA
Published: 16.08.2010; Views: 2169; Downloads: 191
.pdf Full text (4,39 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica