SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 196
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
ORGANIZACIJSKI VIDIK IZVEDBE ZAHTEVNEGA PROJEKTA-PRIMER BANKE
Maša Dežman, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Banke se dnevno soočajo z raznovrstnimi projekti, ki zahtevajo angažiranost ljudi, denarja in časa. Taki projekti omogočajo bankam izboljšanje obstoječega poslovanja ter uvedbo novih bančnih produktov in procesov. Projekt, ki sem ga izbrala za temo diplomske naloge, je bil zelo specifičen, vseobsežen in enkraten, saj je moral biti izpeljan brezhibno in v natančno določenem roku – projekt uvedbe evra. Nova skupna valuta evro je nadomestila domačo valuto, slovenski tolar (SIT). Kljub temu da je Slovenija kot 13. članica prevzela evro, se ni mogla zgledovati po prejšnjih vzorcih. Slovenija je prevzela evro po scenariju »velikega poka«, po katerem gre za konvertiranje tolarjev v evre v eni logični sekundi. Pred tem se namreč nobena država ni odločila za tak scenarij prehoda na evro. Temelj projekta so zakonodajni okviri, ki jih opisujem na začetku diplomske naloge, pogoj za izvedbo projekta pa izpolnjevanje makroekonomskih kriterijev – maastrichtski kriteriji. Kot organ nadzora je nastopala centralna banka, Banka Slovenije. Banke so morale vzpostaviti projektno skupino, ki je neprestano poročala o napredku projekta Banki Slovenije. Po pregledu mesečnih poročil je centralna banka sporočala povratne informacije, ki so zajemale analize poročil, ugotovitve in ukrepe. Vzpostavitev projektne skupine je zahtevala izbor strokovnjakov, ki so pokrivali področje prava, IT podpore, interne organizacije ter internega in eksternega komuniciranja. V zadnjih fazah projekta so bile naloge projektne skupine predvsem zaznavanje in odprava napak. Po opravljenih fazah testiranja je 1. 1. 2007 sledil uspešen prehod na produkcijo in evro je postal nacionalna valuta tudi v Sloveniji.
Keywords: Banka, projekt, uvedba evra, projektna skupina, centralna banka, Banka Slovenije
Published: 24.01.2012; Views: 931; Downloads: 34
URL Link to full text

92.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEM V MALEM PROIZVODNEM PODJETJU
Jadranka Martić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Elektronski mediji so nekaj, brez česar si v današnjem času ne znamo predstavljati poslovanja, saj prispevajo k večji produktivnosti poslovanja in nam omogočajo dostop do najrazličnejših informacij, ki jih potrebujemo v poslovne ali zasebne namene. Uporabljamo jih za zabavo, medsebojno komuniciranje po vsem svetu, bodisi v zasebne bodisi v poslovne namene. Koristijo nam pri zbiranju potrebnih informacij, izvajanju tržnih raziskav, predstavitvah podjetij in podobnem. Elektronsko poslovanje nam v splošnem torej pomeni prihranek časa in denarja ter ne nazadnje enostavnost in vsestranskost uporabe. Takšen način poslovanja podjetij in posameznika spreminja klasičen način. Tako kot za posameznika je tudi za podjetje postala uporaba elektronskega plačilnega sistema nuja. Pomembna je za njegovo konkurenčnost, prilagodljivost in ekonomičnost. Elektronska banka posodobi, poenostavi in poceni njegovo poslovanje, vse storitve domačega, čezmejnega in mednarodnega plačilnega prometa pa podjetje opravlja varno, zanesljivo ter pregledno. Večja mobilnost je torej pomembna ne le za posameznike, temveč tudi za podjetja, ki so prav tako v bitki s časom in morajo storiti vse potrebno, da preživijo v svetu konkurence.
Keywords: elektronsko poslovanje, elektronski plačilni sistem, elektronska banka, enotno območje plačil, SEPA, evroobmočje
Published: 29.05.2012; Views: 871; Downloads: 43
.pdf Full text (713,96 KB)

93.
UVEDBA BANČNEGA ZAVAROVALNIŠTVA V GORENJSKO BANKO KRANJ, D.D.
Žiga Sitar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi proučujemo možnosti za razvoj modela, s katerim bi v Gorenjski banki Kranj d.d. poleg bančnih, strankam ponudili tudi zavarovalniške storitve. Želimo slediti trendom, ki gredo vedno bolj v smeri prepletanja finančnih storitev in tudi načinov njihove ponudbe. Naš glavi cilj je, da v proučevani banki problem nekonkurenčnosti pri ponudbi zavarovalniških storitev izničimo. Poleg rešitve tega problema, imamo cilj povečati učinkovitost trženja preko bančnih poslovalnic, ki ga banka vpelje kot dodatno tržno pot in je zanimiva za vse udeležence v bančnem zavarovalništvu (za banko, zavarovalnico in potencialno stranko). V teoretičnem delu najprej preučujemo razloge za uvedbo modela, nato pa vse vrste povezav med banko in zavarovalnico. Med proučevanimi vrstami povezav izbiramo najprimernejšo povezavo za proučevano banko. Zavarovalni produkti se razlikujejo od tradicionalnih bančnih produktov in s tem obstaja problematika poistovetenja bančnih delavcev z zavarovalništvom. Zavedamo se, da so zaposleni pri uvajanju modela poleg končnih kupcev najpomembnejši dejavnik. Iz tega razloga predstavljamo načine trženja komitentom in pa način nagrajevanja in motiviranja za zaposlene. V raziskovalnem delu proučujemo, če bi naš predvideni model lahko zaživel tudi v praksi. Najpomembnejši za uspešnost našega modela je končni kupec in v raziskavo je vključeno večje število komitentov proučevane banke. V zaključku naloge smo oblikovali modelno rešitev in predstavili odgovore na naša raziskovalna vprašanja.
Keywords: Banka, zavarovalnica, bančno zavarovalništvo, trženje, raziskava potreb
Published: 29.05.2012; Views: 859; Downloads: 71
.pdf Full text (465,11 KB)

94.
MODEL ZA PREMAGOVANJE STRESA NA DELOVNEM MESTU NA PRIMERU RAIFFEISEN BANKE
Polona Timošek, 2012, master's thesis/paper

Abstract: Stres na delovnem mestu prizadene zaposlene na vseh položajih ter v podjetjih vseh velikosti in vseh panog. Delovni pogoji in narava dela se danes spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, zato je pojavnost stresa vse večja. Organizacije bi si zato morale prizadevati za zagotavljanje takšnih delovnih pogojev, ki bi zmanjšali vpliv stresa in omogočili zaposlenim določeno raven kvalitete delovnega življenja. V magistrskem delu smo proučevali stres na delovnem mestu na primeru Raiffeisen banke, d. d. in se osredotočili predvsem na tri izbrane sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij. Motiv za izbiro te teme je bila zaposlitev v enem izmed proučevanih sekcij Raiffeisen banke. Glede na raznolikost dela, ki ga opravljajo posamezne sekcije znotraj Oddelka centralnih operacij, smo želeli ugotoviti, katera sekcija je tista, v kateri so zaposleni najbolj izpostavljeni stresu.
Keywords: Stres, stres na delovnem mestu, vrste in faze stresa, posledice stresa, preprečevanje stresa, modeli stresa, Raiffeisen banka.
Published: 23.05.2012; Views: 1346; Downloads: 271
.pdf Full text (4,43 MB)

95.
VPLIV KREDITNEGA KRČA NA SLOVENSKI TRG NEPREMIČNIN
Tadeja Novak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza ZDA se je prek mednarodnih in nacionalnih odnosov razširila po vsem svetu. V Evropo in druge dele sveta in iz finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Problematika kreditnega krča, kot hude posledice globalne finančne krize, je zaobjela mednarodne posojilne bančne trge in močno otežila dostop do tujih virov financiranja. Slovenske poslovne banke so v času ekspanzije, torej v obdobju pred finančno krizo, dajale posojila brez ustreznih zavarovanj. Z vstopom krize v slovenski bančni sistem je prišlo, zaradi velikega obsega slabih naložb v bilancah slovenskih poslovnih bank, do zastoja kreditiranja oziroma do slabe kreditne aktivnosti bank. Prišlo je do tako imenovanega kreditnega krča, ki povzroča stagniranje gospodarstva in je odraz trenutnega stanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Problematika diplomskega seminarja me je pripeljala do razmišljanja, kako bi lahko na najbolj primeren in s čim manj zahtevanimi stroški denarja od davkoplačevalcev zatrli kreditni krč. Skozi delo seminarja tako predstavljamo uvedbo slabe banke, kot potencialni izhod iz finančne krize. Sama uvedba slabe banke pa še ni povsem dovolj, ključno je povečati povpraševanje in ponudbo na stanovanjskem trgu, s čimer bi lahko dosegli želeni rezultat, ki je, oživeti slovenski stanovanjski trg nepremičnin in povečati kreditno aktivnost slovenskih domačih bank. Slovenski stanovanjski trg nepremičnin je močno odvisen od razpoložljivih dolgoročnih virov financiranja. Trenutno so poslovne banke v situaciji, ko je ponudba stanovanjskih kreditov močno omejena, pribitki na referenčne obrestne mere visoki, dodatno zaostrovanje pogojev pridobitve kredita pa le še dodatno zmanjšuje možnost nakupa stanovanja in s tem povečuje že tako preobširno zalogo novogradenj in rabljenih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu.
Keywords: Nepremičninski trg, finančna kriza, kreditni krč, kreditna aktivnost bank, »slaba« banka.
Published: 11.12.2012; Views: 1477; Downloads: 206
.pdf Full text (1,41 MB)

96.
PRIMERJAVA FINANČNE KRIZE 1929 S FINANČNO KRIZO 2007
Goran Krulić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Na prvi pogled sta si krizi 1929 in 2007 precej podobni. Obe sta se pričeli na finančnih trgih, obe v ZDA, v mesecih in dnevih pred krizo je v obeh primerih prišlo do dogodkov, ki so vsaj moralno sporni. Površen opazovalec bi lahko celo trdil, da se iz primera velike gospodarske krize finančni svet ni ničesar naučil. A vendar ob natančnejšem opazovanju opazimo razlike – tako v naravi krize kot v ukrepanju pristojnih institucij. Če je v veliki gospodarski krizi mehanizem po katerem se je kriza prenašala iz ZDA na druge države, bil zlati standard, je mehanizem prenosa med zadnjo krizo predstavljala globalizacija in medsebojna prepletenost gospodarstva, s tem pa tudi finančnih trgov. Po borznem zlomu v oktobru 1929 je newyorška podružnica ameriške centralne banke sprostila ogromno likvidnih sredstev. Centralna banka je takšno dejanje, čeprav nejevoljna, odobrila, je pa do leta 1933, ko so ZDA zapustile zlati standard, vodila bolj ali manj restriktivno politiko. Raziskave v desetletjih so pokazale, da je takšno ravnanje bila napaka. Po krizi je ameriška centralna banka dobila zakonsko podlago, da pomaga bankam nečlanicam sistema centralnega bančništva in tudi kateremu koli trgu ali posamezni družbi, katere moteno delovanje bi pomenilo sistemsko tveganje. Med zadnjo krizo je ameriška centralna banka to zakonsko podlago izdatno uporabila in tako ni ponovila preteklih napak. S številnimi programi je preprečila resno zmanjšanje monetarne baze, s tem pa tudi padanje cen. V primerih, ko ni mogla preprečiti propada pomembne finančne institucije (npr. Lehman Brothers), je ukrepala hitro in odločno, da bi preprečila negativen vpliv na druge družbe in podjetja. Kot smo pokazali je bil zato tudi vpliv finančne krize na realno gospodarstvo bistveno manjši kot med veliko gospodarsko krizo. Zgledu ameriške centralne banke je, kot smo predstavili, odločno sledila tudi ECB. Z ukrepanjem je pomembno vplivala na finančne, še posebej pa denarne trge. Z valutnimi swapi z ameriško centralno banko (in tudi nekaterimi drugimi), je ECB zagotovila, da je bilo na voljo dovolj sredstev v tuji valuti, hkrati pa je uspela uresničevati svoje osnovno poslanstvo – poskrbeti za stabilnost cen. V nasprotju s krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ni prišlo do deflacije (ki je takrat povzročila toliko težav), hkrati pa je poskrbela, da sredstva, ki jih je posredovala različnim finančnim institucijam, niso povzročila rasti cen. ECB je posredovala tudi ob nastanku krize državnega dolga. Učinke tega posredovanja bo še potrebno preučiti, skoraj zagotovo pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in bodo potrebne korenite spremembe na področjih, ki ne sodijo v domeno centralnega bančništva, niti finančnega sistema kot takega. Ob tako obširnem posredovanju centralnih bank, se pojavljajo dvomi o smotrnosti takšnega ravnanja, še posebej, ko gre za neposredno pomoč centralne banke posameznemu podjetju. Takšna praksa bi namreč lahko pomenila, da bodo velika podjetja v bodoče pripravljena prevzemati večje tveganje. Odgovorni v centralnih bankah se seveda zavedajo takšnega tveganja, a hkrati dodajajo, da ob pomanjkanju drugih rešitev, nimajo veliko izbire saj bi propad pomembnih podjetij povzročil še hujše posledice. Za primer nam lahko služi propad Lehman Brothers, kjer je bila centralna banka prisiljena v obsežne operacije, da je omejila vpliv na druge družbe (denimo AIG), hkrati pa je bila deležna hudih kritik, ker je dovolila propad. Naloga bodočih finančnih strokovnjakov je, da najdejo boljši način za ukrepanje v takih primerih. Do takrat bodo centralne banke po svetu prisiljene posredovati v primerih, kjer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do sistemskega tveganja.
Keywords: Finančna kriza, 1929, 2007, Evropska centralna banka, Federal Reserve, fiančni trgi
Published: 04.07.2012; Views: 1402; Downloads: 93
.pdf Full text (1,27 MB)

97.
Viabilnost semen kukavičevk iz semenske banke Botaničnega vrta v Ljubljani in njihova asimbiotska kalitev na primeru semen lepega čeveljca (Cypripedium calceolus L.)
Monika Kaplja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preverjali živost semen kukavičevk, nabranih na področju Slovenije, in shranjenih v semenski banki Botaničnega vrta v Ljubljani. Za preverjanje živosti 21 vrst kukavičevk, nabranih med leti 2007 in 2012, smo preiskusili in primerjali dve metodi: metodo s terazolijevim kloridom (TTC) in fluorescein diacetatom (FDA). Metoda FDA se je izkazala za primernejšo; rezultati živosti semen so bili zelo variabilni in so znašali od 0,5 do 100 %. Da bi preverili ali živost semen pomeni tudi kalivost, smo se odločili, da kalimo eno izmed posredovanih kukavičevk tudi aseptično kalimo. Izbrali smo kukavičevko lepi čeveljc. Čeprav smo preizkusili 3 različna gojišča, nobeno od semen ni uspešno kalilo.
Keywords: semenska banka, viabilnost, FDA, asimbiotska kalitev, lepi čeveljc
Published: 11.06.2012; Views: 1545; Downloads: 93
.pdf Full text (1,79 MB)

98.
99.
100.
Tretji človek : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2001, polemic, discussion, commentary

Keywords: ekonomija, monetarna politika, centralna banka, trg denarja, obrestne mere, inflacija, recesija
Published: 04.06.2012; Views: 709; Downloads: 17
URL Link to full text

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica