| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 224
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Rezec, 2024, diplomsko delo

Opis: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Ključne besede: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.02.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Vloga svetovne banke pri sanaciji sodobnih kriz
Anej Šarlah, 2023, magistrsko delo

Opis: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti. V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje.
Ključne besede: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

3.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Vseevropski plačilni sistemi in implementacija čezmejnih plačil v bankah
Ajda Vasilić, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo plačilne sisteme v Evropski uniji in čezmejna plačila v bankah. Podrobno preučujemo in spoznavamo plačilne sisteme v Republiki Sloveniji in EU. Podrobneje spoznamo Banko Slovenije in predstavimo Nacionalni svet za plačila, ki ga je ustanovila Banka Slovenije, in omogoča nemoteno delovanje na trgu plačilnih storitev. Opredelimo elektronski denar, s katerim v Sloveniji poslujejo banke, institucije, ki izdajajo denar, ter drugi državni organi. Osredotočimo se na evropsko območje in predstavimo plačilno storitev SEPA za enotno območje plačil v evrih ter SEPA takojšnji kreditni prenos. Članice države EU po celotnem evropskem območju omogočajo izvajanje plačilnih storitev, zato predstavimo čezmejna plačila in takojšnja čezmejna plačila. Podrobno smo predstavili in opisali čezmejna plačila v štirih evropskih bankah.
Ključne besede: Plačilni sistemi, Banka Slovenije, takojšnja plačila, SEPA, čezmejna plačila, takojšnja čezmejna plačila.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Uvedba programske rešitve za upravljanje odnosov s strankami v kontaktnem centru
Barbara Golob, 2022, diplomsko delo

Opis: Hiter tehnološki napredek in nenehno spreminjajoče se potrebe strank na področju telekomunikacij in interakcij s strankami so razlog, da so se podjetja prisiljena prilagajati vedno bolj zahtevnemu tržišču. Programska rešitev, kjer so vsi komunikacijski kanali vodeni znotraj ene same platforme in omogoča centralizirano distribucijo, upravljanje in shranjevanje vseh podatkov o strankah in zapisov o interakcijah, podjetjem omogoča biti korak pred drugimi. Skupaj z inteligentnim večkanalnim usmerjanjem, poročanjem v realnem času in beleženjem interakcij po vseh komunikacijskih kanalih, omogoča 360-stopinjski pogled na stranko in možnost zagotavljanja visoko personaliziranega, celovitega pristopa k oskrbi strank. V diplomski nalogi je predstavljena uvedba celovite programske rešitve za podporo upravljanju odnosov s strankami v večji slovenski banki. Prikazana je analiza stanja pred in po uvedbi rešitve.
Ključne besede: CRM, kontaktni center, banka, upravljanje stikov s stranko, komuniciranje po različnih kanalih
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Ključne besede: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 642; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (10,30 MB)

7.
Centralnobančna digitalna valuta
Davor Aždajić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Ključne besede: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 993; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (870,04 KB)

8.
Odločitveni model za izbiro virtualne banke za poslovno rabo
Vesna Emeđi Avpič, 2020, diplomsko delo

Opis: Sodobnim mikrosubjektom so danes poleg storitev tujih klasičnih bank na voljo tudi tuje digitalne rešitve, do katerih lahko dostopajo kar iz lastne pisarne. Tuje virtualne banke omogočajo razmeroma preprosto, vsekakor pa hitro vzpostavitev dostopa do osnovnih bančnih storitev za poslovno rabo. Spletni viri potencialnemu uporabniku nudijo obilico informacij, vendar so te pogosto nepregledne, pa tudi ne vedno neposredno primerljive med ponudniki, kar največkrat le otežuje tehtno utemeljeno in koristno odločitev. Izdelali smo večparametrski odločitveni model, v katerem so zajete kandidatke, izbrane na podlagi določenih vključitvenih meril. Številni kriteriji in podrobna primerjava ponudb tvorijo kompleksen, toda uporaben pripomoček za odločanje. Model je časovno zamuden, saj zahteva natančno zbiranje podatkov iz nepoenotenih virov, vendar lahko izpolni svojo nalogo.
Ključne besede: virtualna banka, poslovni račun, mikrosubjekt, večparametrski odločitveni model, DEXi
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
Sklep banke slovenije na področju kreditiranja prebivalstva in stvarne posledice za kreditojemalce
Tjaša Plečnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o vrstah kreditov, o splošnih pogojih za pridobitev kredita ter o novem sklepu na področju kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Izbrali smo tri banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, ter predstavili njihove splošne pogoje za pridobitev kredita. Te banke smo med seboj tudi primerjali in tako ugotovili, katera banka se je prebivalstvu najbolje prilagodila. Žal ne moremo reči, da je to banka, ki jo priporočamo vsem državljanom Republike Slovenije, saj banke sčasoma te pogoje tudi spreminjajo in tako lahko naše ugotovitve ne držijo več. V trenutnem stanju splošnih pogojev, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, se je po naših ugotovitvah banka B najbolje prilagodila novemu sklepu na področji kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije. Preverili smo tudi, kaj to sedaj pomeni za mlade, mlade družine in upokojence, katerih dohodek iz izvora plače je manjši in so tako postali kreditno nesposobni, kar pomeni, da pri slovenskih bankah ne morejo pridobiti kredita. Našli smo alternativno rešitev, ki jo ponuja država sama, in to so subvencije.
Ključne besede: Sklep, Banka Slovenije, kreditojemalec, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 713; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (717,33 KB)

10.
Vzroki pregrevanja gospodarstev in protiukrepi ekonomske politike
Luka Bele Pavić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo vzroke za nastale finančne krize skozi zgodovino, povezanost gospodarskih in finančnih ciklov, kako jih definiramo, ter grafično prikažemo. Zadnja finančna kriza, katera se je začela s padcem investicijske banke Lehman Brothers 2007, je razkrila številne pomanjkljivosti v regulaciji tako investicijskih kot poslovnih bank. S tem namenom se je na evropski ravni vzpostavila nova oblika nadzora, to je makrobonitetni nadzor. V našem delu opišemo orodja makrobonitetne politike in njihovo delovanje za posamezne dejavnike bančnega sistema. Preverimo povezanost med makrobonitetno politiko ter monetarno, kako se dopolnjujeta in izključujeta. Pri postavljanju novih nadzornih orodij bodisi raznih blažilnikov ali omejitev, je izrednega pomena poznavanje tako poslovnih, kot tudi finančnih ciklov, katerih gibanje nam pove kakšne bodo razmere v prihodnje, zato jih podrobneje definiramo. Preučimo katere protiukrepe je sprejela Banka Slovenije, ter ali so pričakovanja glede učinkov bila uresničena. Za to uporabimo razne prej določene kazalnike.
Ključne besede: Finančni cikel, makrobonitetna politika, pregrevanje, gospodarstvo, centralna banka.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 551; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (731,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici