Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Maline (Rubus idaeus L.) so priljubljena sadna vrsta, primerna za svežo uporabo in predelavo. Pridelava je v zadnjem desetletju močno narasla, kar je spodbudilo potrebo po razvoju sort, odpornih na bolezni in škodljivce ter prilagojenih specifičnim rastnim pogojem. Večina današnjih kultivarjev izvira iz majhnega števila starševskih rastlin, zato je ključno, da se za potrebe žlahtnjenja zagotovi gensko raznolik material. Pomembno vlogo pri tem imajo genske banke, katerih uspešnost temelji na ustrezni karakterizaciji in natančni identifikaciji akcesij ter preprečevanju podvajanj. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev preveriti genetsko sorodnost med akcesijami malin, vključenimi v gensko banko Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, ter oceniti uporabnost izbranih mikrosatelitskih lokusov za tovrstne analize. Na osnovi podatkov kapilarne elektroforeze smo z metodo »neighbor-joining« (NJ) izdelali dendrogram, ki je omogočil vizualizacijo genetskih odnosov med akcesijami. Rezultati so razkrili prisotnost večjega števila duplikatov, večinoma v skupinah po 2–3 identične akcesije, v enem primeru pa jih je bilo zaznanih celo 8. Kljub visoki informativnosti uporabljenih markerjev so naši rezultati omejeni zaradi majhnega števila analiziranih mikrosatelitskih lokusov (4), kar zmanjšuje natančnost zaključkov.
Ključne besede: genska banka, genetska sorodnost, malina, mikrosatelitski markerji, žlahtnjenje malin
Objavljeno v DKUM: 29.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Vloga centralnih bank in vlad pri zagotavljanju stabilnosti cen je ključna za vzdržnost gospodarske rasti in blaginje. Po pandemiji Covid-19 so številna gospodarstva doživela visoko inflacijo, ki so jo sprožili predvsem ponudbeni šoki, povezani z rastjo cen energentov, hrane in surovin ter motnjami v dobavnih verigah. Empirična analiza štirih držav – Slovenije, Nemčije, ZDA in Švedske – je pokazala, da pravočasno in usklajeno delovanje monetarne in fiskalne politike prispeva k hitrejšemu umirjanju inflacije, medtem ko obsežne in dolgotrajne fiskalne spodbude povečujejo tveganja za javnofinančno stabilnost. Ugotovitve potrjujejo, da so med fiskalnimi ukrepi na kratek rok lahko učinkoviti ciljno usmerjeni ukrepi, kot so subvencije in omejitve cen, vendar morajo biti časovno omejeni in prilagojeni specifičnim gospodarskim razmeram.
Ključne besede: inflacija, stabilnost cen, monetarna politika, fiskalna politika, centralna banka, vlada
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava povezavo med razkritji o trajnostnosti (ESG razkritji) in finančno uspešnostjo bank v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni koncepti ESG, posamezne dimenzije (okoljska, družbena in upravljavska) ter zgodovinski razvoj na tem področju. Poseben poudarek je namenjen regulativnemu okviru poročanja o trajnostnosti na ravni Evropske unije in njegovi implementaciji v Sloveniji. Delo obravnava pomen ESG dejavnikov v bančništvu, vključno s pomenom poročanja, koristmi in izzivi, ki jih prinaša. Opisan je tudi vpliv bank na ESG, predstavljene pa so tudi mednarodne ESG ocene, metodologije in dimenzije, ki jih uporabljajo ponudniki pri vrednotenju trajnostnosti bank. V empiričnem delu je bila izvedena analiza na vzorcu osmih slovenskih bank. Na podlagi vsebinskega pregleda konsolidiranih letnih in trajnostnih poročil za leto 2024 je bil oblikovan lasten indeks razkritij ESG, in sicer neponderiran in ponderiran. Metodologija indeksa temelji na 56 kazalnikih, razporejenih v vse tri ESG dimenzije. Posamezne dimenzije so bile ustrezno ponderirane, da so bile enakovredno vključene v končni indeks razkritij ESG. Sledila je analiza povezave med ponderiranim indeksom razkritij ESG in finančno uspešnostjo bank. Podatki so bili ustrezno pripravljeni in analizirani s pomočjo programa SPSS. Uporabljene so bile deskriptivna statistika, Pearsonova korelacija in večkratna linearna regresija. Rezultati niso potrdili statistično značilnih povezav med ESG razkritji in posameznimi kazalniki finančne uspešnosti (donosnostjo kapitala, neto obrestno maržo in nedonosnimi posojili). Kljub temu so se pokazali določeni trendi, ki bi jih bilo smiselno preučiti na večjem vzorcu ali skozi daljše časovno obdobje. Ugotovitve namreč kažejo, da analizirani vzorec osmih bank ne omogoča zanesljivih statističnih rezultatov, kar potrjuje tudi dejstvo, da regresijski model ni bil statistično značilen. Kljub temu pa analiza nakazuje možnost za nadaljnje raziskave z uporabo večjega vzorca, dodatnih spremenljivk ali večletnih podatkov, ki bi omogočili celovitejšo oceno dolgoročnih trendov. Takšen pristop bi omogočil zanesljivejše sklepanje o vplivu finančne uspešnosti na ESG razkritja in obratno. Zaradi navedenega hipotez H1 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z velikostjo banke) in H2 (Višja vrednost indeksa razkritij ESG za slovenske banke je v pozitivni korelaciji z izbranimi kazalniki uspešnosti banke) nismo mogli potrditi. Kljub temu delo pomembno prispeva k razumevanju trajnostnega poročanja v bančnem sektorju in ponuja izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: banka, ESG razkritja, trajnostno poročanje, finančna uspešnost, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: Naloga odkriva in predstavlja področje upravljanja s tveganji v bankah, ki je s preteklimi finančnimi krizami in trenutnimi razmerami v finančnem svetu postalo vse pomembnejše tudi med slovenskimi bankami. Osnovna dejavnost univerzalnih bank je sicer kreditiranje, vendar se banke ukvarjajo tudi z naložbenimi posli. To je poglavitni razlog, da so se zraven kreditnega tveganja razvila tudi druga tveganja, kot so operativno in tržno tveganje. Znotraj področja upravljanja s tveganji vse pomembnejše postajata tudi obrestno in likvidnostno tveganje. V nalogi poudarjamo tržno tveganje in kapitalsko zahtevo iz naslova tržnega tveganja. Tržna tveganja lahko merimo in ocenjujemo z enostavnejšimi metodami, lahko pa uporabimo kompleksnejše metode, s katerimi lahko tudi izračunamo t. i. tvegano vrednost VaR. Prav tako lahko pri izračunavanju kapitalske zahteve uporabimo standardiziran pristop ali pa uporabimo naprednejše metode, za katere je podlaga ravno izračunana prej omenjena tvegana vrednost. Glavna teza naloge je, da morajo banke zraven standardiziranega pristopa za merjenje in ocenjevanje tržnih tveganj uporabiti tudi naprednejše metode, saj lahko standardizirane metode podcenjujejo ali precenjujejo prevzeto tveganje, kar smo z vsemi tremi postavljenimi hipotezami tudi potrdili. Pri izračunavanju tvegane vrednosti lahko uporabljamo orodje Microsoft Excel, ki nam s pravilno vnesenimi matematičnimi formulami poda zelo natančne rezultate in tako predstavlja ustrezno programsko podporo za merjenje tržnih tveganj.
Ključne besede: banka, upravljanje s tveganji, tržno tveganje, kapitalska zahteva, tvegana vrednost, informacijska tehnologija.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Ključne besede: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (888,27 KB)