| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, diplomsko delo

Opis: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Ključne besede: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno: 03.09.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (625,84 KB)

2.
Sanacija hrvaškega bančnega sistema
Simona Murić, 2020, diplomsko delo

Opis: V hrvaškem bančnem sistemu trenutno potekajo pomembni procesi sanacije. V delu diplomskega seminarja podrobneje proučimo proces, instrumente in modele sanacije bank. V prvem delu predstavimo definicijo sanacije bank ter instrumente, modele kot so dokapitalizacija, likvidacija ter možnosti sanacije bank. Sanacija banke pomeni njeno okrevanje in vnovično vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Nadaljujemo z nastankom in razvojem bančništva na Hrvaškem, kjer se osredotočimo predvsem na bančništvo do in po neodvisnosti. Na koncu primerjamo sanacije bank na osnovi izbranih kriterijev, kot sta trajanje sanacije in ukrepi države pri sanaciji.
Ključne besede: sanacija, bančni sistem, dokapitalizacija, banka.
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (541,15 KB)

3.
Merjenje uspešnosti bančnih sistemov izbranih držav
Patricija Husnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Pomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanjuPomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanju
Ključne besede: Bančni sistem, merjenje uspešnosti, kazalniki, donosnost, tveganje.
Objavljeno: 14.11.2018; Ogledov: 566; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Blockchain tehnologija in vpliv kriptovalut na bančništvo
Luka Golc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano delovanje tehnologije blockchain in so predstavljene možnosti njene uporabe v finančnem in nefinančnem sektorju. Osredotočamo se tudi na njeno varnost, ovire in prednosti uporabe. Prav tako je narejena primerjava med bitcoinom in fiat valutami. Od kriptovalut je v magistrskem delu poudarek na bitcoinu. Primerjava se prvenstveno dotika vprašanja, ali je bitcoin lahko prepoznan kot prava valuta in sredstvo za izmenjavo. Opisan je trenutno prevladujoč bančni sistem, njegove prednosti in pomanjkljivosti, opisano je, kako bi lahko kriptovalute nadomestile papirnat denar. Tehnologija blockchain predstavlja revolucijo tako v bančništvu kot na drugih področjih. Kriptovalute imajo potencial spremeniti obstoječi bančni sistem.
Ključne besede: bitcoin, blockchain, kriptovalute, bančni sistem, zlati standard, altcoin, centralna banka
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 1362; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

5.
Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev
Barbara Visočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev se osredotoča prav na analizo stališč do plačilnih sredstev s poudarkom na kriptovalutah. Kriptovalute so različne digitalne valute, ki jim je skupno, da temeljijo na kriptografiji. V teoretičnem delu smo se posvetili temam, ki so povezana z različnimi plačilnimi sredstvi, ter temam o stališčih. Najprej smo podrobneje razložili, kaj vse smatramo pod pojmi gotovina, plačilna kartica, plačilo prek transakcijskega računa. Pojasnili smo tudi, na kakšen način deluje sistem PayPal, ki nam omogoča spletno plačevanje. Na kratko smo predstavili tudi druge načine plačevanja. Omenili smo kredit in leasing. Kar nekaj strani našega magistrskega dela pa smo namenili kriptovalutam, ki smo jih tudi podrobneje predstavili. Najprej smo pojasnili nekaj pojmov, kot so digitalni denar, virtualni denar, elektronski denar, nato smo predstavili začetke kriptovalut. Sistem kriptovalut nezahtevnim odjemalcem ni najbolj poznan, zato smo se odločili, da nekaj več povemo tudi o tem, kako pri kriptovalutah vse skupaj sploh deluje. Predstavili smo tudi trg kriptovalut in omenili nekaj stvari o tem, kaj strokovnjaki napovedujejo za prihodnost na področju poslovanja s kriptovalutami. Že v samem naslovu omenjamo tudi stališča, ki so rdeča nit pisanja našega magistrskega dela. Stališča smo najprej opredelili in povedali, da so slednja neke vrste pridobljena tendenca, na kak način reagiramo na določeno stvar. Zapisali smo, da ločimo med seboj tri vrste komponent, in sicer čustveno komponento, spoznavno komponento in konativno komponento. Izjemnega pomena je uravnoteženost med naštetimi komponentami. Nekaj besed smo namenili še nastanku, oblikovanju ter spreminjanju stališč. Opredelili smo funkcije stališč in vpliv le-teh na vedenje odjemalcev. Na koncu teoretičnega dela pa smo opisali še, na katere načine lahko merimo stališča. Pri praktičnem delu smo najprej naredili SWOT analizo kriptovalut, kjer smo ugotavljali, katere so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kriptovalut. Nato pa smo izvedli in naredili analizo ankete, kjer smo poskušali ugotoviti, kakšna so stališča anketiranih do različnih plačilnih sredstev, vključno s kriptovalutami. Anketo smo izvedli na priložnostnem vzorcu 100 anketiranih. V tem delu smo tudi sprejeli oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja tega dela. Čisto na koncu smo nekaj besed namenili še temu, na kakšen način bi bilo trenutno možno vpeljati kriptovalute v slovensko podjetje. V sklepu smo zapisali, kaj smo ugotovili ob pisanju našega magistrskega dela, predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo in jih poskušali povezati s zapisano teorijo.
Ključne besede: plačilna sredstva, gotovina, plačilne kartice, bančni račun, PayPal, kriptovalute, stališča, merjenje stališč, funkcije stališč, sistem kriptovalut, trg kriptovalut
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 494; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

6.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 645; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Analiza vpliva družbe za upravljanje terjatev bank na slovenski bančni sistem
Jaka Marolt, 2017, diplomsko delo

Opis: Ključna vsebina diplomskega seminarja je analiza vpliva DUTB na slovenski bančni sistem v obdobju 20082015. Poleg opisa zakonske podlage DUTB je v ospredju raziskava vpliva DUTB na izbrane dejavnike stabilnosti bančnega sistema; likvidnost, solventnost, finančna uspešnost in donosnost. Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov Banke Slovenije in strokovnih člankov ter zajema naslednje kazalnike: kazalnika likvidnosti I. in II. razreda, kazalnik kapitalske ustreznosti, kazalnik neto obrestne marže ter kazalnika donosnosti kapitala in sredstev. Pri likvidnosti smo opazili padanje obeh kazalnikov, vendar je likvidnost II. razreda bolj strmo padala do leta 2013, ko pa sta se oba kazalnika povrnila na zadovoljive ravni. Neto obrestna marža je na začetku opazovanega obdobja precej stagnirala, vendar je tudi ona s koncem leta 2011 začela padati ter se je povrnila blizu predkrizne ravni z letom 2014. Pri kapitalski ustreznosti smo ugotovili predvsem počasno odzivnost lastnikov bank do potrebe po zvišanju le-te. Donosnost bank je postala negativna z letom 2010 in svojo najnižjo točko dosegla leta 2013. Z letom 2015 sta oba kazalnika donosnosti spet postala pozitivna. Vsi kazalniki imajo skupno lastnost; doživeli so močan trend pozitivne rasti v letih 2013, 2014 in 2015. Pri rasti vsakega smo ugotovili povezavo z ustanovitvijo DUTB. Glede na opravljeno raziskavo je ugotovitev tega diplomskega seminarja, da je DUTB pozitivno vplivala na slovenski bančni sistem.
Ključne besede: DUTB, slaba banka, bančni sistem, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 729; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (905,41 KB)

8.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, magistrsko delo

Opis: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Ključne besede: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 2194; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

9.
Likvidnostna past in domena stabilnosti bančnega sistema: mrežni pristop
Mitja Steinbacher, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija prinaša mrežni model bančnega sistema, ki ga definira kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf med seboj povezanih bank, ki so izpostavljene nihanjem likvidnostnih potreb njihovih komitentov in vrednostih finančnih portfeljev in finančnih virov na finančnih trgih. Model omogoča preverjanje široke palete domnev o delovanju bank in povezav med nebančnim sektorjem, finančnimi trgi, regulatorji in monetarno politiko. Disertacija ob modelu prinaša metodologijo za merjenje stabilnosti bančnega sistema in likvidnostne pasti. V prvem sklopu disertacije nastavimo teoretski okvir virom tveganj za finančno-bančni sistem ter povezanosti med finančnimi cikli, bančnimi krizami, gospodarsko aktivnostjo in možnostmi regulatorjev pri monitoringu stabilnosti bančnega sistema in sistemskih vidikih regulacije. Sledi predstavitev konceptov teorije grafov v ekonomiji in financah in nekaterih pristopov, ki so potencialno uporabni pri raziskovanju bančnega sistema, predvsem transmisije likvidnostnih nihanj po bančnem sistemu in z njo povezanih absorpcijskih zmožnosti bančnega sistema in vplivov različnih tveganj na poslovanje bank in na stabilnost bančnega sistema. V tem sklopu predstavimo širšo uporabnost teorije grafov v ekonomiji in financah ter definiramo bančni sistem kot dinamični, usmerjeni in uteženi graf. Predstavimo osnovne značilnosti dinamičnih grafov in topoloških družin, ki jih uporabimo pri simulacijah našega modela. Stabilnost bančnega sistema razvijemo okrog Shannonove informacijske entropije in kompozitne cenilke za merjenje likvidnosti in sredstev v bančnem sistemu. S tem razširimo tradicionalno pojmovanje stabilnosti v literaturi, ki stabilnost praviloma meri s pomočjo dinamike stečajev v bančnem sistemu, z vključitvijo medbančnih likvidnostnih tokov in dinamike spreminjanja sredstev v bančnem sistemu. Likvidnostno past definiramo kot sposobnost bank za zapiranje likvidnostnih vrzeli nebančnih komitentov, s čimer prestavimo fokus hipoteze o likvidnostni pasti iz agregatne ravni v medbančni trg. Simulator modela medbančnega trga sestavimo okrog 16 temeljnih predpostavk, tvori ga pa 144 namišljenih bank. Število bank v modelu je določeno upoštevaje frekvenčno porazdelitev števila bančnih in denarnih institucij v državah članicah evrskega denarnega območja in glede na karakteristike topologij malega sveta. Banke imajo enotno strukturo bilanc in umetno generirano otvoritveno bilanco iz enotnih porazdelitev po postavkah sredstev in vnaprej predvidenih vrzeli do protipostavk v virih sredstev. Banke prilagajajo svoje medbančne operacije potrebam po likvidnosti. Slednje izvirajo iz dinamike posojil nebančnim komitentom in vlog, ki jih pri bankah hranijo nebančni komitenti. Banke so izpostavljene različnim tveganjem, proti katerim niso povsem zaščitene. Tveganja se kažejo v spreminjanju vrednosti bilančnih postavk. Ob tem predvidimo obstoj pozitivnega oziroma negativnega finančnega momenta, vendar ob navzgor omejenem tveganju in na način, da finančni moment ne more povzročiti bančne krize. Uravnavanje likvidnosti na medbančnem trgu glede na vpetost bank v medbančni trg je vezano na topološko strukturo medbančnega trga ter da lahko sistemski šoki privedejo bančni sistem bliže likvidnostni pasti kot idiosinkratični šoki ter da kapitalske rezerve nimajo neposrednega vpliva na sposobnosti bank pri zapiranju likvidnostnih vrzeli, ki nastajajo pri njihovih nebančnih komitentih. S simulacijami prikažemo na stabilizacijsko naravo medbančnega trga, saj se nestabilnost v poslovanju bank in relativno visoka oddaljenost bank od likvidnostne pasti v našem modelu ne odrazita v nestabilnosti bančnega sistema kot celote niti v večanju oddaljenosti bančnega sistema od likvidnostne pasti. Sledijo povzetki ključnih ugotovitev disertacije z metodološkim pojasnilom, prikazom ključnih implikacij modela za ekonomsko in monetarno politiko in z navedbo odprtih vprašanj in nadgradenj ponujenega modela medbančnega trga.
Ključne besede: bančni sistem, mrežni model, likvidnostna past, stabilnost, sistemsko tveganje, simulacije
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1629; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (18,16 MB)

10.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH BANK
Katja Ivanuš, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu morajo banke, ki želijo preživeti biti konkurenčne drugim bankam, se širiti, razvijati, slediti novim tehnologijam ter nenehno iskati poslovne priložnosti, da postanejo uspešnejše. V diplomski nalogi smo analizirali uspešnost poslovanja bank NKBM d.d., NLB d.d., Abanke Vipa d.d., Raiffeisen banke, banke Sparkasse in Unicredit banke ter jih medsebojno primerjali s kazalniki uspešnosti. Omejili smo se na analizo bank v Sloveniji v obdobju 8 let, to je od leta 2007 do leta 2014. Analiza bank je pokazala, da ima v povprečju banka Abanka Vipa d.d. najvišji donos na kapital med primerljivimi bankami in višji donos na sredstva ter nižjo stopnjo likvidnosti. Pri tem pa je vsaka banka v bančnem sistemu izpostavljena določeni stopnji tveganja, saj obstaja možnost neizpolnitve obveznosti.
Ključne besede: uspešnost poslovanja bank, bančni sistem, kazalniki donosnosti, ROA, ROE, bančna tržna marža, kazalniki tveganja, likvidnostno tveganje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 945; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (809,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici